Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Predlog za spremembo Ustave, ki ga je vložila Vlada, je zagotovo eden najobsežnejših ustavno revizijskih predlogov doslej, saj posega kar na tri zelo pomembna področja ustavnega sodstva. Prvič, na področje pristojnosti, drugič na področje izbire ustavnih pritožb in pobud za obravnavo in tretjič na področje pooblaščenih predlagateljev za sprožitev postopka pred Ustavnim sodiščem. Te predlagane spremembe so tudi zelo kompleksne, vplivale bi ne samo na delo Ustavnega sodišča, temveč tudi na delo in odločanje rednega sodstva, zlasti na delo upravnega sodstva ter na druge organe in institucije pravosodja, kot je na primer odvetništvo. Skratka, ta predlog pomeni, globok poseg v sistem ustavosodnega in deloma tudi sodnega odločanja v Republiki Sloveniji.

Strokovna skupina. Ki jo je imenovala ustavna komisija, se je prav zaradi kompleksnosti tega predloga sestala na več sejah in pripravila mnenje, ki ga je ustavni komisiji predstavil poročevalec strokovne skupine doktor Ciril Ribičič. Na tem mestu se v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija strokovni skupini iskreno zahvaljujem za skrbno pripravljeno mnenje. Strokovna skupina meni, da bi bilo mogoče napisati bolj pregledno spremembo ustavnih določb, ki se nanašajo na ustavno sodstvo in to tako, da bi bolj izstopal osrednji del predloga, da se začne postopek za spremembe Ustave, to je prosto izbiranje zadev, o katerih bodo ustavni sodniki meritorno presojali. Sedaj se namreč predlog mestoma preveč izgublja ob nekaj manjših, manj pomembnih podrobnostih, ki bi jim težko priznali, da predstavljajo pomembno in nujno izboljšavo poglavja o Ustavnem sodišču. Skladno s tem je strokovna skupina glede na vloženi predlog v svojem mnenju o predlogu, da se začne postopek za spremembo Ustave, nekoliko spremenila vrstni red obravnave predlaganih sprememb. Mnenje na sami strokovni skupini ni bilo sprejeto povsem soglasno, kar je bilo pričakovano glede na omenjeno kompleksnost sprememb Ustave Republike Slovenije. Ustavna komisija je na seji 7. februarja 2025 seveda imela možnost, da podpre ta predlog v celoti ali pa zgolj deloma. Namreč, gre za relativno samostojna področja, ki so lahko tudi ločeno obravnavana in tudi ločeno sprejeta. Vendar vendar predlagatelj, Vlada v popolni anemičnosti oziroma neaktivnosti na omenjeni seji Ustavne komisije, torej 7. februarja letos, teh variant sploh ni predstavil. Še več, na omenjeni seji Ustavne komisije predstavnik Vlade ni spregovoril niti ene same besedice. To je bil jasen signal ustavodajalcu, da predlagatelj ustavno-revizijskega postopka za področje ustavnega sodstva nima več interesa, in ne namerava vlagati dodatnih naporov za sprejem predloga. Takšno ravnanje Vlade je povzročilo vidno razočaranje predvsem pri članih strokovne skupine.

Naj omenim še dejstvo, da sem takoj, ko smo na 3. seji Ustavne komisije opravili splošno razpravo o tem ustavno-revizijskem predlogu, to je bilo 5. oktobra 2023 našemu, torej državnozborskemu Raziskovalno-dokumentacijskemu sektorju naročil primerjalni pregled z naslovom Ustavna sodišča in diskrecijska pravica. V tem resnično odličnem izdelku poslanci in poslanke dobimo pomembne informacije potrebne v procesu našega odločanja. Poslanska skupina Nova Slovenija bo pri glasovanju o predlogu sklepa, da se začne postopek za spremembo Ustave na ustavosodnem področju glasovala enako kot sem glasoval na seji Ustavne komisije 7. februarja letos, torej proti. Hvala lepa.