Aha, zdaj pa bo.

Najlepša hvala, predsednica.

Jaz moram reči, da sem izjemno zadovoljna, da smo dobili še danes enkrat priložnost, da se tako zelo izčrpno, kot je bilo zdaj v uvodu s strani obeh predstavnikov Vlade, v bistvu poroča ljudem, pa očitno je potrebno poročati tudi opoziciji, kako veliki koraki so bili narejeni s to reformo in če ves čas poslušamo, da to v bistvu sploh ni reforma, to je kar nekaj, po mnenju opozicije, ne, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše: "Reforma je sprememba, je spreminjanje sistema in ureditve česa, pa tudi prenova." In potem vas vprašam, kaj drugega je to, kar smo dobili z novim plačnim sistemom, kot reforma in to reforma, ki so jo ljudje čakali trideset let. Veste, da ves čas poslušamo v bistvu neke očitke, kako je nepravičen ta sistem, kako je ena skupina v bistvu deprivilegirana, pa druga depriviligirana, ampak dejstvo je, da se je zadnja ta tovrstna sprememba zgodila v letu 2008 in tudi že takrat v nekih okvirih, ki so bili v takratnem času možni, mogoči in izvedljivi, ampak dejansko stanje se seveda ves čas spreminja, razmere na trgu dela se spreminjajo, razmere v javnem sektorju in v realnem sektorju se spreminjajo in seveda se mora sistem na to odzivati. Pričakovali bi, glede na glasnost opozicije, da bi se sistem odzval že mnogo prej, pa se ni oziroma še celo slabše, odzival se je parcialno z gašenjem požarov samo na tistih točkah, kjer je najbolj gorelo. In to je povzročilo to, o čemer zdaj mi poslušamo danes, da smo seveda krivi za vsa ta nesorazmerja, za vse te nepravilnosti ali pa nepravičnosti, ki jih doživljajo posamezne plačne skupine ali pa podskupine. In v resnici nihče ne prizna, da je to, kar je danes na mizah in o čemer se pogovarjamo, v resnici sanacija vseh preteklih napak, vaših vlad, predlagatelji, vaših vlad.

Ta vlada je zagrizla v to kislo jabolko, se pogajala s sindikati dve leti se tudi uspešno izpogajala, uspešno uvedla nov sistem brez kakršnihkoli večjih pretresov, brez kakršnihkoli večjih pretresov in naslovila vse tisto, kar so bili vsa ta pretekla leta vaši očitki: bolj pravično nad minimalno plačo, večji variabilni del, striktna pravila za nagrajevanje, pravičnejše nagrajevanje, napredovanje, ki se bo dejansko poznalo v žepih tistih, ki so na najnižjih plačah, ki se bo dejansko poznalo. Še enkrat ponavljam številko. Mi imamo v tej državi 190000 javnih uslužbencev, še celo nekaj več, 190000. V medijih ali pa s strani opozicije ne morem reči, kaj je bilo prej, ali je najprej opozicija to spravila v medije, pa potem sklicala sejo, pa se sklicevala na to, kaj mediji poročajo, ali je bilo obratno - ne, ne moreš natančno definirati. Tako da, 190000 javnih uslužbencev imamo v tej državi in teh par primerov so zdaj po vaše podlaga ali pa ja, podlaga za trditev, da je vse slabo in da nič ne funkcionira in da tisto, kar je bilo sprejeto ni v redu. Mi smo tudi na podlagi tega sklica pridobili seveda anonimizirane podatke o teh plačah, ki jih izpostavljate in ugotovili tudi sami natančno to, kar je izpostavila državna sekretarka torej, neprimerljivi so podatki za plače v decembru in januarju, zaradi izplačanih nadur, zaradi bolniških, zaradi posebnih vladnih projektov, ki so bili že v štartu namenjeni, da bodo veljali zgolj in samo do decembra. In tisto, kar se mi zdi še posebej pomembno poudariti je točno to, kar je bilo tudi že povedano, ampak je treba podčrtati. Nekateri javni uslužbenci so bili, zaradi tega, ker so bili tako podplačani že dve leti prej deležni posebnega vladnega projekta in so dejansko dobili pravico do višje plače že dve leti pred vsemi ostalimi, ker je bilo to nujno in je bilo to potrebno. In zdaj govoriti o tem, da z novim letom niso dobili nič večje plače, to je enostavno laž. Če primerjamo plačni razred pred to privedbo, novo in po njej, lahko ugotovimo - kaj? -, da je nekdo, ki je bil prej v osmem plačnem razredu, prejemal osnovno plačo 625,94 evra. In veste koliko je njegova osnovna plača po novem? Njegova osnovna plača po novem je 1253,90. Najbolj očitna je ta razlika tam nekje okrog 20. razreda. Če pogledamo 22. plačni razred, ki je bil v bistvu že pred prevedbo nek tak plačni razred, v katerem je bilo kar zelo veliko javnih uslužbencev in so imeli osnovno plačo 1083,94 evra, imajo ti zdaj po preverbi 1411,28 evra. Jaz mislim, da ta razlika je več kot očitna. Trditi, da so dobili nižjo plačo, je laž, laž. Ne, vi lažete. Da ne bo kakšne pomote, ljudje ne lažejo. Z ljudmi se je delovna skupina, z vsakim primerom posebej se zdaj ukvarja, ta delovna skupina, ki jo je vlada ustanovila in se posveti vsakemu primeru posebej, če kdo opozori, da je dobil manj in se tudi razčisti, zakaj je dobil manj. In če bi se slučajno kje izkazalo, pa mislim, da se doslej še ni, da je dejansko nekdo dobil osnovne plače manj - da ne boste spet zavajali, osnovne plače manj, državna sekretarka je povedala kakšno je bilo izplačilo za decembrsko pa za januarsko plačo in zakaj je ta razlika v višinah - mi se zdaj seveda pogovarjamo o osnovni plači, ker se o drugem ne moremo, ker ostalo ni primerljivo, ampak ljudje ne lažejo, lažete vi. In naj še enkrat opozorim, da je šest tranš, v katerih se bo to povečanje plač po novem sistemu ljudem poznalo. Pri čemer se tistim z najnižjimi plačami že nekako 50 procentov okvirno povišanja dobi v letošnjem letu in tistim z višjimi plačami kasneje, kar je tudi pravično. Tisti z nižjimi plačami bodo v letošnjem letu dobili bistveno večje povišanje kot ostali. Prvi obrok je bil, kot je bilo rečeno, že z januarjem, drugi obrok povečanja plače sledi v oktobru letos, potem v juniju prihodnje leto in decembru prihodnje leto, potem julija 2027 in še januarja 2028, ko bo dokončno pridobljena ta celotna višja plača po nekih okvirnih izračunih približno v povprečju 400 evrov oziroma približno 22 odstotkov. Zdaj govorimo seveda o povprečju, ker drugače niti ne moremo govoriti. In kot je bilo rečeno, vrednost te reforme je približno 1,4 milijarde evrov, kjer pa je tudi bilo zelo pazljivo preračunano, kako bo to prenesel naš finančni sistem oziroma proračun. In kot sem že povedala, prinaša tudi neka bistveno boljša orodja za nagrajevanje zaposlenih, na katera smo opozarjali ves čas vsi skupaj in smo, kolikor sem jaz zaznala v naših razpravah, se vedno strinjali, da je premalo variabilnega dela, da imajo predstojniki premalo orodij s katerimi lahko nagrajujejo zaposlene in to se tudi sedaj spreminja. Tisto, kar je pa bistveno pa je, sledenje inflaciji. Sistem je naravnan tako, da četudi se s sindikati v prihodnje ne bo doseglo dogovora, bodo plače sledile v 80 procentov inflacije. Torej inflacija teh plač ne bo več pojedla, tako kot jih je v preteklosti, ampak se bodo plače tudi dvigovale.

In zdaj, kar se tiče dela te Vlade, je bilo rečeno s strani predlagateljice, da je treba ljudem povedati, kaj se je v resnici zgodilo. Jaz res predlagam, da povemo, kaj se je v resnici zgodilo. Zgodilo se je to, da je Vlada doktor Goloba s 1. oktobrom, to je po nastopu vlade s 1. oktobrom 2022 dvignila vrednosti plačnih razredov za 4 in pol odstotka, za 4 in pol odstotka. 1. aprila 2023 pa so vsi javni uslužbenci pridobili dodatno še en plačni razred, kar predstavlja še dodaten dvig za 4 odstotke. Potem se je pa 1. junija 2024 še uskladila vrednost plačnih razredov, in sicer za 3,36 odstotka. Skupaj, če seštejete, ni matematično zelo zahtevna operacija 12,33 odstotka. Torej, je ta vlada od nastopa mandata 1. junija 2022 do konca leta 2024 zaposlenim v javnem sektorju dvignila plače za 12,33 odstotka. Med tem časom je inflacija znašala 11,1 odstotek, da se razumemo. Torej, se je vrednost plačnih razredov v tem času zvišala za 8 odstotkov in je nominalno v bistvu presegla višino plačnih razredov iz leta 2008, kar prej ni. To je moj poudarek, torej prej ni. To pomeni, da so zaposleni v času te vlade v javnem sektorju dejansko imeli, realno, če gledamo, rast plač, s tem pa tudi dvig kupne moči. Ampak ta procent, o katerem govorim, torej teh 12,33 odstotka še ne vključuje plačne reforme, ki se je začela pa letos in s katero bodo pridobili, kot sem že prej povedala, dodatnih 22 odstotkov oziroma približno 400 evrov bruto višje osnovne plače. Pa dajmo pogledati potem za primerjavo, recimo druga Janševa vlada v letih 12 in 13 je znižala, znižala vrednost plačnih razredov za 8 odstotkov. To torej pomeni, da je v času tiste vlade prišlo do znižanja realne kupne moči zaposlenih, v istem plačnem razredu, da se razumemo, zdaj ne govorim o različnih, torej v istem plačnem razredu se je realna kupna moč zaposlenih v času Janševe vlade v letih 2012 in 2013 znižala za 11,6 odstotka. V času tretje vlade Janševe je prišlo do zmanjšanja realne kupne moči zaposlenih za 9,5 odstotka. Zmanjšanja se zdaj pogovarjamo, da ne bo kakšne pomote, da je bilo zvišanje. Zmanjšanje. In pred dvigom plačnih razredov je v resnici inflacija zmanjšala kupno moč teh plačnih razredov za več kot četrtino, za 26,8 odstotka. Toliko o tem, kako so te vlade skrbele za zaposlene v javnem sektorju. Torej, in še en podatek, ki je zelo zanimiv, vrednost plačnega razreda je bila ob nastopu te Vlade, ob nastopu Vlade doktor Goloba za 6,7 odstotkov nižja kot leta 2008. Leta 2022 je bila vrednost plačnega razreda nominalno za 6,7 odstotkov nižja kot leta 2008. To pomeni, da je bila kupna moč ljudi, ki so te plače prejemali, za tretjino nižja kot leta 2008. To so te številke. In mi danes sklicujemo take seje rekoč, kako ta Vlada dela slabo. In s to reformo je prvič prišlo do situacije, da je vrednost najnižjega razreda, v katerega je nek javni uslužbenec lahko razvrščen, višja od minimalne plače, kar smo danes že povedali, pa vidim, da je potrebno povedati še enkrat ali pa še desetkrat. Torej nihče več v javnem sektorju danes nima osnovne bruto plače nižje od minimalne plače, nihče več ne bo napredoval, ne da bi se mu to na plači tudi poznalo, kar upam, da se strinjamo, da je prav. In še enkrat poudarjam, da je ta Vlada poskrbela tudi, da bodo plače zaposlenih v javnem sektorju rasle hitreje od inflacije, da se bo kupna moč realno povečevala. Ta Vlada je v resnici tudi prva, ki je sistematično naslovila tudi problem neusklajevanja vrednosti plačnih razredov. Imamo vlade, ki, sem že prej povedala, niso niti dvignile, kaj šele, kaj šele da bi karkoli usklajevale avtomatično, pač pa so celo nižale vrednost plačnih razredov. In to se bo zdaj, kot rečeno, tudi spremenilo.

Seveda med tem, ko se vse to dogaja in ko vse te številke nikakor ne lažejo, pa sedimo na takih sejah, kjer opozicija seveda na podlagi nekih posameznih primerov, ki niti niso resnični, so zavajajoči ali pa se jih prikaže drugače kakršni so v resnici, delajo vse, da bi ljudi prepričali, kako je v Sloveniji v resnici vse narobe, kako, kako nič ne funkcionira in tako naprej. Mi pa v tem času delamo in rešujemo težave ljudi in odpravljamo vse napake, ki ste jih naredili, ki ne bom valda številk še enkrat ponavljala, ker se tako nasmihate, me prav zanima, kako boste te številke zanikali. Mene najbolj moti to, da opozicija nikoli in nikdar ni sposobna o tej državi povedati nič dobrega, to me moti. Da je vse slabo, da je vse narobe. Tožarimo se tam po Evropi, prikazujemo svojo državo kot nekaj slabega in tako naprej. To počnete, to počnete ves čas in to me moti. Ne, kolega Mahnič, če bi se vi od mene kaj naučili, se zdaj ne bi tako nesramno oglašali. / oglašanje iz dvorane/ Pa bi bilo pametno, da bi se kaj naučili od nas, bi bilo zelo modro.