): Hvala lepa. Lep pozdrav, spoštovani poslanci, poslanke in vsi vabljeni.

Jaz moram že na samem začetku poudariti, da nekako ne moremo deliti prepričanja o nezadovoljstvu in nekih negativnih presenečenjih s plačnim sistemom javnega sektorja kot takšnim. Dejstvo je, da prihajajo s strani posameznih okolij, posameznih skupin delovnih mest opozorila, tudi izražena nezadovoljstva, vendar plačni sistem zajema skoraj 190 tisoč zaposlenih, tisoč delodajalcev, preko 5 tisoč različnih delovnih mest je. In na podlagi teh opozoril, ki jih seveda slišimo, analiziramo, tudi stopimo v kontakt s posamezniki, ki nam ta opozorila posredujejo, je težko nekako narediti splošno oceno o nezadovoljstvu zaposlenih v javnem sektorju z novimi plačami. Dobivamo tudi pozitivna sporočila, dobivamo tudi strinjanje, seveda tisti večinoma ne gredo v javnost, tako da se ta malo manj slišijo, ampak zaključek je pa prav gotovo pravi, ki sem ga naredila. Treba je poslušati vsak odziv, vsako opozorilo, tudi če morda ne temelji na popolnoma pravilnih predpostavkah ali pravilnih podatkih, in se pogovoriti s posameznimi skupinami. Da bi pa lahko naredili zaključek o nezadovoljstvu ali nedoseženiormi učinkih reforme plačnega sistema, pa mislim, da je, da ni mogoče narediti takega zaključka.

Glede na to, da govorimo in tudi sam sklic seje govori o plačni reformi, kako se izvaja v praksi, moram ponovno poudariti, kot sem že na komisiji poudarila pretekli teden, da v bistvu sta potekali zadnji dve leti dva procesa sočasno, katera ni bilo nujno, da bi potekala sočasno, ampak sta. Na eni strani dejansko reforma plačnega sistema, tudi o tem smo že razpravljali ali je reforma ali je sprememba ali je posodobitev ali je modernizacija ali je izboljšanje, karkoli se že temu reče, dejstvo je, da je bil sprejet nov plačni zakon, nova plačna sistemska ureditev in v tem smislu govorimo o reformi plačnega sistema, ker je bil plačni sistem javnega sektorja sistemsko spremenjen po našem mnenju in po mnenju večine izboljšan.

Govorimo o novem plačnem zakonu, ki je bil usklajen in usklajevan s sindikati in ki predstavlja in prinaša nekaj bistvenih elementov, po katerih smo prepričani, da bo plačni sistem javnega sektorja tako sedaj kratkoročno kot tudi dolgoročno izboljšan. Ta del plačnega sistema vsebuje tudi novo plačno lestvico, tisto, tisto, o kateri smo večkrat poudarjali, ki govori o tem, da je najnižji plačni razred bil sicer postavljen na vrednost minimalne plače v letu 2024 in v nadaljevanju ima varovalko, da osnovna plača nikogar v javnem sektorju ne bo nižja od minimalne plače. Tu je veliko razprav in morda veliko ne povsem pravilnih pogledov in zaključkov iz tega doprinosa, ki dejansko pomeni veliko. To ne pomeni samo to, da tisti enostavno, ki so imeli do sedaj doplačilo do minimalne plače, in teh v javnem sektorju ni bilo malo, teh je bilo skoraj 30 tisoč, vsi tisti, ki so imeli osnovno plačo določeno do 26. plačnega razreda, to je pa celotna do vključno višje izobrazbe razen kakšna posebna delovna mesta s posebnimi pooblastili v javnem sektorju. To ne pomeni samo to, da bodo ti imeli namesto zdaj do plačila do minimalne plače njihovo plačo na minimalni plači. Ne, na minimalni plači je osnovna plača ostala na približno 3 tisoč zaposlenih od 30 tisoč, vsi ostali so se že v osnovna delovna mesta kot njihove dejanske plače razporedile do vključno 12. plačnega razreda. Se pravi, ti, ki so do sedaj prejemali v javnem sektorju doplačilo do minimalne plače, se je, razen približno 3 tisoč zaposlenim, ki pa so se uvrstili v 2. plačni razred, katerega vrednost je tudi višja kot minimalna plača razporedili do 12. plačnega razreda. To pomeni, da če je to njihova nova osnovna plača, imajo tudi vse dodatke obračunane od te plače. Da ponazorim na primer najbolj enostavna dela v javnem sektorju, za katere se zahteva osnovnošolsko izobraževanje končano, kot je na primer čistilka, če so se do 1. 1. dodatki, vsi dodatki obračunavali od zneska 732 evrov, se po novem dodatki obračunavajo od zneska 1291 evrov. Dejstvo je, da so se te čistilke tudi razporedile. Imamo tudi čistilke, ki so bili do sedaj že v petem razredu pa dejansko se jim to z napredovanjem ni nič poznalo v njihovi plači, ker se je samo ta razlika do minimalne plače zmanjševala. Tako na primer nekdo na delovnem mestu čistilke, ki je bil razporejen že v peti plačni razred, peti plačni razred se je doseglo tam osem, devet, deset let delovne dobe po novem njena osnovna plača 1453 evrov, kar pomeni 175 evrov nad minimalno plačo. Res, da je dobila sedaj 100 evrov nad minimalno plačo, do oktobra bo dobila še teh manjkajočih 75 evrov in to bo njena nova osnovna plača, od katere se bodo obračunavali vsi dodatki, ki se obračunavajo v procentu. Najmanj kar je imajo, vsi imamo dodatek za delovno dobo. Po navadi čistilke delajo tudi v popoldanskem delovnem času, imajo izmensko delo. Tiste, ki delajo v posebnih dejavnostih, ki se izvajajo 24 ur, sedem dni na teden, imajo tudi dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času. Se pravi, ta doprinos ni tako majhen. Seveda imamo pa tudi skupino zaposlenih, ki so šele vstopili v javni sektor, ki še niso napredovali, ki so bili sedaj v osnovni plači, v osnovnem plačnem razredu in na teh najbolj enostavnih opravilih tem se dejansko v osnovni plači poveča zdaj to, da se to plačilo odvzame in imajo to polno osnovno plačo v obliki minimalne plače. Osnova za dodatke se tudi njim poveča. Se pravi, gre za te sistemske spremembe, ki v veliki večini prejemnikov minimalne plače pomeni bistveno spremembo že danes. Vse v nadaljevanju bo pa tudi pomenilo vsak učinek napredovanja, povišanje osnovne plače in tako naprej. Vzpostavili smo novo razmerje med plačnimi razredi, s tem da smo inuiteto v javnem sektorju znižali, se pravi, razmerje med plačnimi razredi je 3 procente, ni več 4 procente. Pravila napredovanja smo dali, da se na začetku napreduje hitreje in potem proti koncu kariere počasneje. Tudi uvedli vrsto instrumentov, ki omogočajo povišanje plače. Nekomu, ki vstopa v zaposlitev v javnem sektorju, je bil praviloma do spremembe uvrščen v osnovni plačni razred. S tem so bile velike težave, ker smo težko privabljali že izkušen kvaliteten kader iz zasebnega sektorja v javni sektor. Sedaj je sistem, da ob zaposlitvi lahko delodajalec brez kakršnegakoli soglasja kogarkoli javnega uslužbenca ob zaposlitvi uvrsti v plačni razred, kakršnega bi dosegel, če bi te delovne izkušnje dosegel v javnem sektorju in bi v tem času napredoval. Tudi že zaposlene ali osebe, ki se zaposlijo, pa nimajo ravno veliko delovnih izkušenj lahko pa zdaj pa v določenem omejenem obsegu, to je 10 procentov letno s soglasjem soglasodajalca, ki je isti kot v prejšnjem sistemu uvrščaš v višje plačne razrede. Tudi brez izkušenj lahko ali z nekaj manj izkušnjami, kot bi jih sicer imeli za napredovanje. Se pravi, sam plačni sistem dejansko uvaja inštrumente izboljšave plačnega sistema javnega sektorja za privabljanje mladih ali že uveljavljenih kadrov iz realnega sektorja in tudi možnost boljšega nagrajevanja že zaposlenih. Drugi proces, na katerega pa dejansko prihajajo zdaj ti odzivi, so pa povezani z vrednotenjem delovnih mest v javnem sektorju. To je proces, ki je potekal vzporedno s prenovo oziroma reformo plačnega sistema, ni nujno, da bi potekal, ker ni del plačne reforme. To so pa vrednotenja delovnih mest v kolektivnih pogodbah. Šlo je za pogajanja s sindikati javnega sektorja po stebrih, takrat smo se prvič pogajali po stebrih, se pravi zdravstvo, sociala en steber, šolstvo, znanost, kultura drug steber, državna uprava en steber, potem so bile javne agencije in skladi in vsi ti javni zavodi, ki ne sodijo med prejšnje dejavnosti, pa en steber. Pogajali smo se v okviru dejavnosti, ki vsebinsko nekako so neke primerjave, je možno najti in so se na novo ovrednotila delovna mesta v javnem sektorju, se pravi, uvrščale v plačne razrede. To je pa tako imenovana odprava anomalij, ki je bila večkrat slišana, se pravi, tekom uveljavitve prejšnjega plačnega sistema in pogajanj se je kar pogosto tudi z nekimi ločenimi pogajanji, ki so velikokrat temeljila na nekih napovedih ali že potekajočih stavkah, posamezna delovna mesta v ločenih pogajanjih posebej uvrščalo, dvigovala njihove uvrstitve v plačne razrede in potem je to porušilo nekaj v drugih delih javnega sektorja in prišlo je do situacije, ko je bilo teh parcialnih dogovorov toliko, da je bilo potrebno ta razmerja glede vrednotenja delovnih mest na novo postaviti. In vsi ti odzivi dejansko, ki prihajajo, so povezani z nestrinjanjem z dejansko vrednotenjem delovnih mest v kolektivnih pogodbah, se pravi v pogajalskih procesih s sindikati. Tudi sama plačna reforma, tisti prvi del, se pravi nova zakonska ureditev, posledično seveda tudi reforma uvrstitev v nove plačne razrede, je dejansko do sedaj več ali manj je bila izvedena prva faza reforme, to pomeni prevedba plač iz starega v nov sistem, upoštevaje novo plačno lestvico, upoštevaje nove plačne razrede. To je ob skupnem naporu vseh odgovornih deležnikov v javnem sektorju potekalo dosti brez problemov, brez težav. Bali smo se tega trenutka. Gre le za 190 tisoč javnih uslužbencev, tisoč delodajalcev. Pogajanja so se zaključila sredi novembra, zadeve je bilo treba realizirati na način, da so s 1. januarjem ljudje pridobili pravico do višjih plač. Dobili nismo nobene informacije na ministrstvu, da kdo ne bi dobil januarske plače po novem. Se pravi, vsi so uspeli narediti in prenesti plače iz novega starega v nov sistem. Sedaj pa intenzivno se ukvarjamo z delodajalci, z različnimi združenji, tudi kolega iz Ministrstva za solidarno prihodnost ga bom na koncu prosila, da pove, kako se pa na področju na primer dolgotrajne oskrbe uveljavlja tudi v drugih delih javnega sektorja druga faza reforme, to pa je, da uporabljajo delodajalci te nove inštrumente, ki jih je plačni zakon nov prinesel, za v bistvu reguliranje in za upravljanje s plačami, od možnosti spregleda izobrazbe na podlagi večletnih delovnih izkušenj pri opravljanju določenih del do možnosti razporejanja v višje plačne razrede. Bliža se nam prvič tudi izvedba napredovanja v višje plačne razrede po novem sistemu, ki bo sedaj potekalo dvakrat letno, se bodo preverjali pogoji za napredovanje. Se pravi, zdaj gremo pa v to drugo fazo, ko ne samo, da so se plače prevedle, zdaj se bodo pa lahko tudi z njimi upravljalo in, in uporabljajo vse te nove inštitute. Tisto morda, kar povzroča tudi nezadovoljstvo oziroma te odzive, ki prihajajo, je tudi dejstvo, da se plače dvigujejo postopoma, po tranšah. Morda so pričakovanja in tudi tisto, s katerimi sem jaz osebno govorila, tudi s posamezniki, ki so želeli povedati ministrstvu ali ministru ali meni svoje nestrinjanje, je bilo predvsem to, ja, če bi dobili ta končni znesek, to novo vrednost v celoti, to bi bilo to, ti delčki nas pa motijo, a ne, ampak treba je razumeti, da milijardo 400 dati povečane stroške za plače zaposlenih v javnem sektorju ni tako malo znesek. Tisti, ki nas sprašujejo ali je to javnofinančno vzdržno, seveda smo tudi mi na to ves čas pazili. Veste, da je bil vodja pogajalskega procesa, vodja vladne pogajalske skupine minister za finance, s katerimi je opravil ogromno delo in je bila izredno dobro, da je minister za finance ves čas sodeloval na pogajanjih kot neki krovni varuh javnofinančne vzdržnosti. In seveda verjemite, da nas tudi Evropska komisija ves čas sprašuje o tem in smo ji tudi vse dokaze v smislu dolgoročne finančne, javnofinančne vzdržnosti poslali.

Plačna skupina J, tista, ki je bila večkrat izpostavljena. in ta posebni vladni projekt, ki je veljal za zdravstvo in socialo. Do vstopa v plačni sistem sta veljala dva posebna vladna projekta v smislu možnosti državnega financiranja iz državnega proračuna, posebne delovne uspešnosti v posameznih delih javnega sektorja. Eno so bila tako imenovana plačna skupina J, to so podporne in spremljajoče dejavnosti, nenosilne v zdravstvu in sociali. Ta projekt se je vzpostavil približno dve, dve leti pa pol nazaj in je že v svojem bistvu bil vzpostavljen za prehodni čas do uveljavitve novega plačnega sistema in novega vrednotenja delovnih mest. Se pravi, nič se ne ukinjalo, že v samem začetku je bilo predvideno, da se premosti to do višjih plač v novem plačnem sistemu. In sedaj so seveda ti posamezniki, ki so bili vključeni v ta sistem, te višje plače dobili. Prva tranša je nekje pokrila to delovno uspešnost, ki je bila teh 100 evrov - morda, pri katerem ni, druga tranša zagotovo bo. Ampak dejstvo pa je, da če pogledamo poenostavljeno na ta vladni projekt, so dejansko ti kolegi, ki so bili vključeni v ta projekt na področju zdravstva in sociale dve leti prejemali prej višje plače, katerih so potem bile sistemsko sedaj urejene, da te plače dobivajo. Ni bilo mišljeno, da bi v bistvu nove plače plus to še dobili. Že v samem štartu je bilo predvideno, da v bistvu dobijo prej. Tudi skupina ljudi, ki je bila izbrana, tudi skupina ljudi, ki je bila izbrana. Je v javnem sektorju povzročalo težave, ne samo v drugih delih javnega sektorja, celo v istih delodajalcih, na primer v domovih za starejše občane. To so bila spremljajoča delovna mesta, nepodporna. Negovalni kader, kot so bili bolničarji, kot so bile medicinske sestre, niso bili vključeni, pa so enako, imeli izredno nizke plače. Po drugem delu imamo pa te profile, ki so bili vključeni v ta projekt, ali kuharji ali snažilke ali vzdrževalci. Tudi v drugih delih javnega sektorja na popolnoma enakih delovnih mestih pa tudi niso bili vključeni v ta projekt. Tako da je ta projekt tekom pogajanj povzročal in tudi v praksi velike težave.

Poseben ta vladni projekt je bil tudi za prebroditev tega obdobja do višjih plač za pravosodne policiste v zaporih. Tam vidite, da se je s temi novimi plačami nekako spravilo v nov sistem te pravosodne policiste. Tisti odziv, ki je bil dan, je bil v bistvu, preden so nove obračun plač sploh dobili, ko so za obračun plač dobili vidite, da so se zadeve nekako pomirile. To je posebna vrsta delovne uspešnosti, kjer se tudi dodaten denar zagotovi. Veste, da smo imeli tudi stavko upravnih enot. Tudi tam so nekako želeli, da uvedemo ta posebni vladni projekt, pa smo rekli, saj v bistvu povečan obseg dela, glede na to, da so kadrovske težave tudi na upravnih enotah bile, so ti prihranki in s tem možnost za delitev povečanega obsega dela te posebne delovne uspešnosti, ki temelji na tem, da so ljudje preobremenjeni tudi iz rednega dela. In kaj smo na upravnih enotah v bistvu dogovorili in stavko zaključili? Dogovorili smo se, da so se postavila enotna pravila, kako se ta povečan obseg dela iz prihrankov deli. In to poteka naprej. Tudi v vseh teh javnih zavodih, tudi v DSO, tudi v vrtcih, seveda so te cene naravnane tudi na način, ker imajo normative in standarde, da je toliko in toliko ljudi zaposlenih. Zdaj, če nekdo gre na bolniško dolgotrajno, če gre na porodniško, če ne oddajajo se odpovedi in novih ljudi ne dobijo te plače, tudi v okviru cene storitve ostajajo ta sredstva, tako da prihranki, nekaj zagotovo jih je. Na področju dolgotrajne oskrbe bo kolega pojasnil. V letošnjem letu, dokler ne bo se zbralo zadosti sredstev za financiranje dolgotrajne oskrbe iz posebnega prispevka je zagotovljeno tudi financiranje višjih plač iz državnega proračuna. Seveda razumemo, verjemite, da razumemo in se pogovarjamo z vsemi, ki nam izkažejo nezadovoljstvo. Zato smo sedeli in sodelujemo s pravosodnimi policisti in sindikati, z DSO s konkretnim DSO, ki se je oglašal z gospo, komuniciramo, ji pojasnjujemo. Tudi stanje tam morda ni takšno, kot je bila predstavljeno v javnosti. Polovica je dobila manj plače januarja kot decembra. Ta primerjava januarske plače in decembrske plače na splošno povzroča težave. Januarske plače so praviloma vedno nižje, kot plače za december. Zakaj? Prvič, januarja, decembra, praviloma povsod v javnem sektorju, ki deluje v neenakomernem delovnem času, to so pa dejavnosti, ki 24 ur opravljajo svojo dejavnost, izteče referenčno obdobje, v katerem je potrebno te ure v okviru neenakomernega delovnega časa izravnati. Kar pomeni, da po koncu referenčnega obdobja, bodisi je to šest mesecev ali štiri mesece, v vsakem primeru izteče ta štiri ali šest mesecev konec leta, je potrebno vse viške ur izplačati kot nadure. In teh nadur je bilo v tem konkretnem DSO veliko. Ampak tisto, kar sem hotela na začetku reči, tudi če upoštevamo vse to v DSO je bilo, mislim, da, 37 od 91 zaposlenih dobilo nižjo plačo. Ampak večinoma je šlo pa na to, da so imeli nadure izplačane. V decembru se je izplačalo, v januarju za december se je izplačala tudi trimesečna redna delovna uspešnost, ki je seveda januarja ni, ker se na tri mesece izplačuje. Tisti, ki so bili v januarju odsotni in so dobili nadomestilo plače, so dobili plačo še v osnovo decembrsko, se pravi po starem nižjo osnovo. Tudi so bile na primer v januarju odsotnosti bolniške, ki v decembru jih ni bilo, to je bil konkretni primer gospe in seveda, če je bolniška 80 procentna plača, ni sto, vse te kombinacije so povzročile, da te primerjave januarskih in decembrskih plač je težko ocenjevati kot rezultat plačnega sistema. Je seveda res tudi tega posebnega vladnega projekta v DSO jih ni bilo več, se je pa bila možnost in tudi dejansko se je pa izplačevalo reden povečan obseg dela. Tu vsi naši podatki kažejo, tudi v konkretnem DSO, morda v manjšem znesku, kot je bil prej po projektu, ampak se je izplačevalo. Tako da, mi vse analiziramo, vse pogledamo, dejstvo je tisto, kar sem vam rekla, da imamo ves čas vzpostavljen in tudi dogovorjen s sindikati posebno delovno skupino, ki jo vodi kolega generalni direktor Pogačar, notri so predstavniki našega ministrstva, po potrebi se vključijo še drugo ministrstvo in sindikati, ker ves čas spremlja, kako se implementacija plačnega sistema v praksi pojavlja. To se pravi, da ves čas spremljamo, ne morem reči, da smo ugotavljali že anomalije, posamezni primeri se izpostavljajo in danes imamo tudi že sklicano nadaljevanje pogajanj s sindikati javnega sektorja, kjer bomo obravnavali poročilo te delovne skupine, skupaj ugotovili edino skupaj s sindikati, kjer smo ta plačni sistem dogovorili, s pogajanji kolektivne pogodbe, lahko tudi skupaj s sindikati ugotovimo, ali je morda res kaj narobe. V temle trenutku je težko reči, da je karkoli narobe ali je karkoli problem, ki bi ga bilo potrebno premostiti vsaj začasno, da se te tranše oziroma ta povečanja v celoti izplačajo. Vse to bomo danes govorili s sindikati. S sindikati moramo dogovoriti tudi še kriterije in merila za variabilno nagrajevanje, ker to ni bilo možno dogovoriti, ker gre za dosti zahtevno materijo za cel javni sektor v okviru prejšnjih pogajanj in zato smo variabilno nagrajevanje ta povečan obseg dela in redno delovno uspešnost se v letošnjem letu izključuje še po starem in to bomo danes s sindikati dogovorili, da začnemo pogajanja, da do konca leta izpogajamo, poleg poročila, kaj delovna skupina, ki spremlja / nerazumljivo/ plačnega sistema, ugotavlja in nam bo sigurno predstavila določene teme, katere kot delovna skupina predlaga, da se o njej pogovorimo na centralnih pogajanjih ali da morda delovna skupina pridobi kakšen mandat, da predlaga možne rešitve, o tem se bomo pa potem s sindikati pogovorili.

Povečan obseg dela, ki je bil izpostavljen, tukaj so izpostavljeni podatki zgolj za en mesec in to je november 2024. Če govorimo o novem plačnem sistemu. Mi smo šli pogledat izplačilo povečanega obseg dela v javnem sektorju za januar 2025, se pravi, v novem plačnem sistemu, kjer so pa podatki seveda bistveno drugačni. Če pogledamo te uradnike v državni upravi, v pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti, je približno 25 procentov zaposlenih dobilo izplačilo povečanega obsega dela, ki pa seveda je možno do 20 procentov, to ne gre vsaj za 20 procentov, medtem ko bivša plačna skupina J, to je ta strokovno tehnični kader v upravi, je dobilo jih 31 procentov povečan obseg dela, se pravi, se posveča pozornost tem spremljajočim, tudi na ravni posameznega organa. Tudi če pogledamo to plačno skupino F, se pravi, zdravstvo, a ne sociala so strokovni delavci približno 16 procentov jih je dobilo povečan obseg dela, medtem ko podporne, spremljajoča delovna mesta 22. Se pravi, tisti mesec, ki se izpostavlja, je bil pač mesec november. Mi gledamo sedaj plačni sistem naprej in ti podatki, zagotovo so se zadeve prerazporedile. Tudi govoriti, veste, da je bila, da je to izigravanje ali kako smo že rekli, zloraba inštituta ali morda celo nezakonita raba inštituta po ministrstvih, ki so tako velike procente določen mesec zaposleni dobili, je težko reči, težko je na ta način reči, ker dejstvo je, da imamo odsotnosti tudi po ministrstvih, tako bolniške, porodniške. Kot nezasedena delovna mesta. In sedaj je stvar neposrednega vodja, kako to delo, ki ga je treba opraviti, pa se posamezniki odsotnosti razdeli, ali to naloži posameznim delavcem in jih nagradi ali porazdeli med vse ostale v posameznih / nerazumljivo/ enotah, in če je ta razdelitev na več zaposlenih, seveda je potem tudi procent, ki so vključeni v ta povečan obseg dela zaradi manjkajočih delavcev, večji. To mislim, da sem, kar se tiče teh glavnih zadev poudarila.

Zdaj, predsedujoča, če dovolite, morda bi še kolega iz Ministrstva solidarno prihodnost poudaril. Kaj se dogaja na področju domov za starejše občane in dolgotrajne oskrbe na splošno, kakšne ukrepe in aktivnosti skupaj z javnimi zavodi izvajajo.