Spoštovana predsednica, najlepša hvala. Prav vsi lepo pozdravljeni, posebno predstavniki Ministrstva za javno upravo, pa vidim, da je z nami tudi državni sekretar iz ministrstva, o katerem bomo tudi veliko govorili.

Torej, namen tega sklica seje je zelo jasen, tako kot piše tudi v naslovu "Plačna reforma v praksi". Namreč predsednik Vlade je povedal, da je ta plačna reforma prva od plačnih reform, ki je tej Vladi uspela in je tudi ena od temeljnih, poleg zdravstvene reforme. Kajti, gre za poseg v plače. Javnih uslužbencev, ki predstavljajo pravzaprav na eni strani največji servis državljanom, na drugi strani pa tudi predstavljajo velik strošek za državni proračun. Tudi ta plačna reforma naj bi bila težka 1,4 milijarde evrov. In naj bi se seveda razpotegnila od letošnjega leta do leta 28. Predvsem je bil namen te plačne reforme popraviti krivice, narediti za mlade zanimiv plačni sistem in predvsem plačati primerno, da ne rečemo dobro, tiste, brez katerih pravzaprav si več življenja ne moremo in ne znamo predstavljati. Jasno je, da se pogovarjamo o javnih uslužbencih, enih, ki delajo po ministrstvih, torej v pisarnah in tistih drugih, ki jih je več in delajo v javnih zavodih in delajo vsak dan z ljudmi. Jaz se ne bi zdaj opredeljevala, kateri so bolj pomembni, ker so eni in drugi, vendar če si postavimo retorično vprašanje, kaj bi se zgodilo v naši državi, če bi samo za en dan ti javni uslužbenci prenehali delati oziroma hoditi v službo, bi na ministrstvih delo zastalo, medtem pa ko bi v domovih starejših občanov, v zdravstvenem sistemu in v šolskem sistemu pravzaprav življenje zastalo. Zaradi tega je prav, da njihove predloge in opozorila, da ta plačna reforma ni uspela, jemljemo resno. In torej namen Nove Slovenije danes je, da še enkrat slišimo, matično ministrstvo, kje je prišlo mogoče do napak, kajti že v javnosti so člani, ministri vladne koalicije priznali. Pa tudi vemo, da je matično ministrstvo, ki ga jaz sicer zelo cenim in vem, da se trudi, da bi delalo dobro, tudi to ministrstvo je povedalo, da bo moralo nadaljevati s pogajanji z javnimi uslužbenci. Jaz bom mogoče, ker je naslov v praksi, prebrala tudi nekaj nezadovoljstva, o čemer poročajo mediji. Mediji pišejo, da gre za Golobovo plačno nereformo. Torej, da je velik del zaposlenih ravno v teh sistemih, o katerih sem govorila, nezadovoljen oziroma, da je razočaran. Delno je razumeti to razočaranje zaradi tega, ker je bilo pravzaprav vsaj s strani predsednika Vlade veliko obljubljenega, na koncu pa dejansko šteje to, kar ljudje dobijo na koncu meseca na svoji plačilni listi. Vemo, da so bili pilotni projekti tako v zdravstvu kot v socialnem varstvu, vendar kljub temu na primer predstavniki sindikata, kot je gospa Irena Ileši Čujevič, tudi jasno pove, da so potrebna še nova pogajanja. Zato ne bi naštevala vseh drugih anomalij, ki ste jih lahko tako slovenska javnost kot tudi poslanke in poslanci sami prebrali, videli in slišali. Rada bi opozorila torej, da obljubljena plačna reforma pri tistih, katerim je bila namenjena, ni naletela na odobravanje in da niso ljudje z njo zadovoljni. Po eni strani je to razumljivo, kajti plačna reforma se bo razvlekla čez štiri leta, do konca leta 2028. Zato pravzaprav je narejena za neko drugo vlado in denar, ki pa naj bi se zanjo izplačal, bo morala, ne glede na to, katera vlada je, zagotoviti. Zato je zelo pomembno, da bo ta denar šel pravično in pravilno v javni sektor, da bo javni sektor lahko nudil najboljši servis ljudem, kajti zdaj se pogovarjamo, da v javnem sektorju ljudje niso zadovoljni, ker so dobili manj, kot sem rekla oziroma so pričakovali več. In treba bo ljudem povedati, kaj se je v resnici zgodilo in treba jim bo povedati, kdaj bodo dejansko dobili tisto obljubljeno povišico na svojem žiro računu ob koncu ali pa sredi meseca, torej ob izplačilu plače.

Rada bi opozorila, da se mi zdi, da je ravno skupina J, ki je najnižje plačana in je dejansko servis, ne samo ljudem, ampak tudi stroki v posameznih sistemov, bila nekako spregledana. Tako se vidijo oni sami. Zato bi rada prosila, da tej skupini posvetite posebno pozornost. Po drugi strani bi rada opozorila matično ministrstvo, da nas je v Novi Sloveniji zelo začudilo in da so se obrnili na nas ali morda največ name, ker sem dolgoletna javna uslužbenka, posamezni javni uslužbenci, ko so videli v medijih, da so posamezna ministrstva, bom rekla, pretiravala ali pa celo beseda zlorabila sistem nagrajevanja, ki se mu reče povečan obseg dela. Glejte, povečan obseg dela je jasno, z zakonom reguliran. In ga ve, kako se ga lahko izplačuje samo za tista delovna mesta, ki niso zasedena iz potrjenega kadrovskega načrta in za tista delovna mesta, ki so zasedena, pa so javni uslužbenci odsotni zaradi daljše bolniške. Ta denar se sme nameniti za povečan obseg dela. In če na enem ministrstvu skoraj 80 procentov ljudi sprejema povečan obseg dela, na drugem 60, na tretjem 50 in povprečno več kot 30 procentov javnih uslužbencev prejema povečan obseg dela jaz ne morem drugega ugotoviti, da gre ali za namerno zlorabo instituta ali pa za nekompetentno vodenje ministrstev oziroma posameznih delov ministrstev. Eno in drugo ne sodi v javni sektor zaradi tega, ker smo rekli, da je od javnega sektorja pravzaprav odvisno življenje vseh nas vsak dan, saj pravzaprav zagotavlja delovanje državi. Zato si država ne more privoščiti takšnih anomalij. Malo sem poizvedovala tudi po občinah, kjer tudi delajo javni uslužbenci. In tam se povečan obseg dela dejansko izplačuje, s tistimi občinami, s katerimi sem govorila, v skladu z zakonodajo. Mnogo mesecev mine, da ga ne dobi niti en zaposleni. Kadar pa dobijo, pa se točno ve, za katere projekte jih dobijo. Torej, ne želimo si, da bi imeli javni uslužbenci občutek, da so prvorazredni. Tisti, ki delajo na ministrstvih, kjer se dejansko povečan obseg dela izplačuje prekomerno in na občinah, kjer se povečan obseg dela plačuje v skladu z zakonodajo.

In samo še za konec nekaj o povečanem obsegu dela v javnih zavodih, kot so recimo vrtci in domovi starejših občanov. Da, državna sekretarka je zadnjič lepo povedala in verjetno bo tudi danes, da je tudi tam v skladu z zakonom dovoljeno izplačati povečan obseg dela. Vendar se morajo verjetno zelo, zelo strogo držati, da za to uporabijo samo prihranke, o katerih sem prej govorila, kar se pa na ministrstvih dejansko ne dogaja. Kajti, denar za plače je v teh dveh sistemih jasno naravnan, v domovih starejših občanov za nego iz zdravstvene zavarovalnice, vse ostalo pa iz cene, ki jo plačujejo tisti, ki v domovih živijo, torej njihovi oskrbovalci, medtem pa, ko v vrtcih plačujejo starši. Torej, tam si enostavno, tudi če bi hoteli, zaradi pomanjkanja delavcev ne morejo privoščiti povečanega obsega dela, če nimajo prihranjenega denarja. Kajti, če bi hoteli svoje delavce, ki jih nujno rabijo, dejansko več plačati po tem sistemu, bi morali dvigniti cene in to pa seveda bi pomenilo velik poseg v sistem, saj veste kako je s cenami vrtcev, to se dogaja, cene se sprejemajo na občinskih svetih in bi bil tam revolt, veste kako se sprejemajo cene v domovih za starejše? Tudi tam najbrž si noben od direktorjev ne bi upal priti pred svoj svet zavoda in kasneje prositi za dovoljenje matično ministrstvo, če bi navedel kot razlog, da bo povečal plače svojim uslužbencem. Če pa je to možno, bom pa seveda prosila državnega sekretarja, da nam tudi to obrazloži. Kajti težave s kadrom, ki ga dejansko zelo, zelo primanjkuje so vsakodnevne. In še enkrat bom torej tu izpostavila predvsem domove za starejše občane. In zato bi res prosila in naš sklep je tudi tako naravnan, da v roku enega meseca Vlada, seveda matično ministrstvo dejansko poroča o odpravi teh anomalij, o katerih sem govorila in ste jih tudi sami zaznali, in da se ta nov plačni sistem dejansko zastavi tako, da bo odpravil obstoječe anomalije in da bo ljudi nagrajeval po njihovem delu in po njihovi učinkovitosti.

Najlepša hvala.