Hvala lepa za besedo.

Jaz bom poskušal biti čim bolj kratek, vi ste to mnenje pravočasno dobili, je precej obširno in pravzaprav povzema vse tiste dileme, ki jih tudi vsi drugi, ki so zainteresirani za ta zakon, odpirajo. Za začetek naj povem, da je na koncu te naše precej temeljite razprave, v kateri je sodelovalo tudi veliko zunanjih deležnikov, komisija predlog zakona, tak kot je bil takrat, podprla. Podprla pa ga je seveda računajoč, da bodo tiste stvari, ki so bile tam izrečene, pa tudi nekateri amandmaji, ki so bili podani, na nek način deležni temeljite obravnave in mogoče prispevali tudi k spremembi teksta. Tako da del tega, kar smo takrat govorili, mogoče v tem trenutku ni več, ni več relevantno. Ne bom ponavljal vseh teh razlogov, zakaj je prišlo do spremembe zakona, ker to predstavniki Vlade vedno temeljito pojasnijo, in to so tudi razlogi, zaradi katerih vsi pravzaprav pričakujejo spremembe zakonodaje na tem področju. Zdaj, predstavniki Vlade so nam tudi takrat rekli, da je v tem, da je v teh razpravah sodelovalo res ogromno, ogromno število ljudi z zelo divergentnimi predlogi. In mi smo se strinjali, da so, da sta dve zadevi zelo pomembni: da se vzpostavi dober regulativni okvir in seveda po drugi strani, da se vzpostavi tudi mehanizme za podporo medijem, ki se soočajo z, bom rekel, temi finančnimi izzivi, pa tehnološkimi in drugimi. Naši člani, ki zastopajo interese invalidov, so pa tudi podali dva amandmaja, kako bi lahko bolj natančno, bolj natančno opredelili javni interes tam, kjer gre za razumevanje problematike teh različnih prikrajšanosti in pa tudi za pozitiven odnos do vseh teh organizacij, ki delajo z različnimi skupinami na tem področju. Žal mislim, da to ni bilo, ni bilo upoštevano.

Zdaj, najprej, najprej smo se soočili s pripombami Sveta za radiodifuzijo. Da na kratko rečem, predstavnik Sveta za radiodifuzijo je bil kritičen do veliko zadev, najbolj pa do tega, da so slabo ali pa ne natančno opredeljena merila, merila za presojo upravičenosti do teh različnih denarnih pomoči in da je to potrebno zagotoviti s tekstom zakona, ne pa, ne pa z razpisi, ki se lahko seveda spreminjajo in pomenijo večjo arbitrarnost vsakokratnega, vsakokratnega odločevalca. Reklo se je tudi, da da bi bilo potrebno bolj natančno opredeliti obseg oziroma obseg sredstev v državnem proračunu in z zakonom natančno določiti kriterije, po katerih se bodo ta sredstva razporejala in seveda tudi, kdo bo nadziral to njihovo, to njihovo uporabo. Ta svet je bil tudi strikten v teh zahtevah, da bi zakonodajalec pri registru lastnikov medijev zahteval vpis prav vseh imen in priimkov različnih fizičnih lastnikov oziroma solastnikov in, da ne napletam, drugo, to si vse lahko preberete, kar je, bom rekel, verjetno težko, težko, težko narediti v neki pregledni obliki, bi pa to veliko prispevalo k transparentnosti lastništva in tudi kasnejši kontroli, kdo komu kaj lahko pomaga s temi različnimi sredstvi. Opozorili so tudi na nedorečeno definicijo, kaj, kaj točno pomeni "vplivnež" in pa tudi na ta vprašanja o katerih je predstavnica Zakonodajno-pravne službe govorila, da jih lahko zaobjamemo s pojmom vprašanj glede svobode izražanja tudi, ko trčijo v to razpravo o sovražnem govoru in drugih omejitvah, ki jih pač poskuša ta zakonodaja narediti.

Predstavniki Društva novinarjev Slovenije so bili na naši seji zakona bolj naklonjeni in pač so izrecno povedali, da pričakujejo čimprejšnji sprejem tega zakona, da ga podpirajo, da je veliko stvari, ki bi se jih dalo v nadaljnjem postopku razrešiti, da je pa tisto, kar je v tem trenutku pomembno, in kasneje smo nekaj, nekaj teh dramatičnih stvari spet videli, da so razmere v tiskanih medijih zelo neugodne in da se dramatično nadaljuje odpuščanje pač urednikov, kritičnih novinarjev in tako naprej in da vse to precej, precej vpliva na kvaliteto samih medijev. Tudi oni so bili kritični do tega, da ni določena vrednost letne državne pomoči in da ni opredeljena v predlogu zakona, kot so nekatere druge pomoči v nekaterih drugih zakonodajnih rešitvah. Predlagajo 15 milijonov letno, predlagajo tudi večletne razpise. Kajti, ti letni razpisi so po navadi pol leta se porabi za to, da se razpis pripravi in tako naprej. In preden so odločitve je leto naokoli, medtem ko so nekatere stvari predvidljive in jih pač z večletnimi razpisi jih je, bom rekel, lažje sanirati in kontrolirati. Predvsem pa so opozorili tudi na to, da je potrebno poleg tega, kar se dela v gospodarskih družbah, zagotoviti tudi subvencioniranje dela, se pravi produkcije novic, člankov in tako naprej, ne pa samo problemov z, ne vem, tiskom, distribucijo, tehnologijo in tako naprej. Opozorili so tudi na to, da ni dobro rešeno, da niso dobro rešene pravice do popravka, da so nekatere zahteve nerazumne in da jih je potrebno v nadaljnji fazi sprejema zakona tudi popraviti. Združenje medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici se je predvsem osredotočilo na to prepoved združljivosti opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti, za kar se je kasneje izkazalo, da mogoče ni bilo vse prav dobro razumljeno, ampak to vprašanje je bilo nekajkrat v tej diskusiji odprto in predstavniki ministrstva so kasneje zatrjevali, da se niso najbolje razumeli. Seveda je bilo večkrat odprto tudi vprašanje kdo je ta regulatorni organ, ki bo vršil ta nadzor, ali je zdaj to Akos ali je AZK. Tisto, kar je na videz dajalo tam prednost AZK je bilo to, da da enega imenuje državni zbor, drugega pa vlada in da tam, kjer je prepuščeno imenovanje vladi, da je možna večja politizacija, kot bi sicer bilo to v primeru, da opravlja to Državni zbor. Med predlogi so se pojavili tudi predlogi, da naj naj člane predlagajo strokovne institucije, da naj jih predlaga predsednik oziroma predsednica republike in tako naprej. Predvsem pa je bilo odprto vprašanje glede tega, kaj pomenijo te odločbe in ali je ustrezno zavarovano tudi varstvo, neka možnost pritožbe. Tega zakon v tisti dikciji takrat ni pač omogočal. In to pomeni, da lahko dobiš neko odločbo, zoper katero ni ustreznega sodnega varstva in spet, jasno, ali je smiselno, da so, da so neke funkcije vezane na ministrstvo, imenovanje komisij, določanje sredstev, odločanje in tako naprej.

Združenje kabelskih operaterjev je pač opozorilo na to, da je ta obveznost neodplačnega prenosa televizijskih in radijskih programov s statusom posebnega pomena precej problematična, kajti to pomeni neko obvezo, niso pa rešeni, ni pa rešeno vprašanje stroškov, ki s tem nastanejo, in da bi bilo potrebno imeti neko odmeno. In potem so se za to seveda vezala tudi vprašanja, kaj je z avtorskimi pravicami, o čemer je bilo danes že nekaj govora in veliko in za kar je popolnoma jasno, da jih, da zakon pač ne more ukiniti materialnih in drugih avtorskih pravic in da če nekdo to zahteva, je treba, je treba pač imeti način, da se te pravice poplačajo, saj gredo sicer na škodo, na škodo, na škodo ustvarjalcev.

Kaj smo še imeli od teh bolj zoprnih stvari ... Bolj ali manj so se zadeve ponavljale. Zdaj, mi smo tam precej govorili o tem, da je treba bolj razdelati ta sistem podpore medijev, ne samo regulativo.

Opozoril bi pa oziroma pozval bi vas, ker je to še vedno možno, na dva amandmaja, ki jih je predlagal naš kolega svetnik Danijel, Danijel Kastelic, ki predlaga, da se v temle ... 13. ... 13. in 14. člen, da se pač bolj razširi tisti del opredelitve javnega interesa, ki se nanaša na problem, na probleme organizacij, ki jih on zastopa, in da se tudi zagotovi v naslednjem členu sredstva za to. Mislim, da gre tu res za neko civilizacijsko vprašanje, o tem smo že govorili, če se boste spomnili, pri znakovnem jeziku enkrat pa pri, pri drugih stvareh in to je vedno težava. Ampak jaz sam spremljam te stvari približno 40 let in v večini držav to ni več vprašanje, da se razume, da je potrebno vse, kar, kar zmoremo, narediti v korist izenačitve možnosti teh družbenih skupin.

Skratka mi smo na koncu, se reče temu, potegnili črto z upanjem, da bo veliko tega upoštevanega in da bo zakon, zakon urejen v skladu z večino teh pripomb, ki so predvsem bile tudi s strani Zakonodajno-pravne službe in pomenijo usklajenost z drugimi, drugimi normami. Da bo torej vzpostavljen dober regulatorni okvir, spodoben nadzor in pa in pa in pa spodobni mehanizmi za podporo na tem področju. Hvala lepa.