Najlepša hvala za besedo. Naj uvodoma vseeno se odzovem na postopkovni predlog. Ministrica za kulturo doktor Asta Vrečko je bila na prvi obravnavi in bo tudi na plenarnem zasedanju Državnega zbora, tako da bo priložnost za razpravo še veliko. Sicer pa ministrstvo vodimo kolektivno.

Spoštovane članice in člani odbora, še enkrat in vsi gosti, pri Vladi imamo predlog novega Zakona o medijih, ki predstavlja prvo celovito prenovo te zakonodaje po več kot 20. letih. Pot tega zakona je bila dolga, vsi ste to dobro spremljali. Predlog je bil v javni razpravi že decembra 2023 in je bil potrjen na Vladi decembra 2024, sedaj pa je v Državnem zboru in pričakujemo, da bo tudi podprt s strani poslank in poslancev in končno zaživel. Več kot 20 let zakon torej ni bil temeljito sprejet, spremenjen. Medijski prostor se je v tem času bistveno spremenil. Ko je zakon bil 2001 sprejet, internet praktično ni bil tako razširjen, sicer smo ga že nekateri uporabljali, ampak daleč od tega kakor se uporablja dandanes preko socialnih omrežij in drugih oblikah. Umetna inteligenca se pojavlja v predlogu zakona, mislim, da je ta predlog zakona prvi v Republiki Sloveniji, ki obravnava tudi uporabo umetne inteligence v enem od družbenih podsistemov. Bistvene spremembe so bile pa tudi na / nerazumljivo/ na področju lastništva medijev, kjer se je v teh 20. letih marsikaj tudi zgodilo. Tako, da trenutna zakonodaja ne omogoča več učinkovitega odziva na te izzive, zato smo sprejeli nov zakon, pripravili nov zakon.

Zdaj na kratko bom poskušal orisati prve razloge, zakaj smo se odločili za to. Veljavni zakon ne omogoča učinkovitega razkrivanja medijskega lastništva. Ne preprečuje prekomerne koncentracije lastništva v medijih, ne pozna sodobnih oblik finančnih pomoči za medije, ne ureja novih digitalnih medijskih oblik in ne zagotavlja ustreznih varovalk pri širjenju sovražnega govora in zlorab umetne inteligence. Prav tako je bil lani sprejeta evropska medijska zakonodaja, se pravi, tako da tudi na tem področju bo potrebna uskladitev naše zakonodaje z evropsko. Ni pa zakon samo regulativni okvir, se pravi tisti, ki postavlja pravila igre za vse, da so za vse enake. Kriza v medijih zahteva, da država odločneje in izdatnejše podpre delovanje medijev, ker je to v javnem interesu naše družbe. Če ne bomo zagotovili ustrezne podpore, kot sem rekel, bo tudi, se bo nadaljevala kriza medijev, še stopnjevala in poleg tega, da bo tradicionalni mediji bili potisnjeni na rob propada, bo to seveda vplivalo predvsem na novinarske redakcije, delovanje uredništev, delovanje urednikov, njihova in posredno, v končni fazi to pomeni slabšo kakovost informacij za vse državljane in s tem tudi vpliv na delovanje same demokracije.

Že ob začetku mandata smo se zavezali, da bomo sistemsko prenovili medijske zakone in Zakon o medijih je najpomembnejši od še dveh, poleg dveh ostalih, kot je Zakon o RTV, ki je bil že tudi v začetku mandata spremenjen in Zakon o STA, ki je v postopku. Ključna cilja sta torej pogleda na podlagi namena, ki sem ga prej omenil, zagotavljanje pravice do javnega obveščanja in svet obveščenosti in zagotavljanje medijske pluralnosti.

Zdaj bom pa poskušal na kratko iti kot zakon, kaj so glavne novosti, če lahko temu rečemo. Že omenjene so bile nove finančne spodbude. Tukaj v zakonu in malo je bilo tudi nejasnosti v sami javni razpravi in v vseh drugih, tako kritikah kot diskusijah. Zakon ohranja dosedanji razpis za pluralnost v medijih in se tukaj samo z določenimi spremembami prilagaja potrebam medijev dandanes. Uvaja pa dve novi finančni podpori: ena je za digitalni prehod medijev, druga pa za spletne vsebine. S tem zakon s pomočjo tudi financ ščitimo tudi avtonomijo in varnost novinarjev. Podpore finančne so namreč namenjene tudi stroškom uredništev in s tem novinarjev. Tako da je namen tudi ohranjanje uredništev, ohranjanje novinarskega dela in s tem kvaliteto medijev. Do danes so varovalke za preprečevanje političnih lastniških pritiskov na / nerazumljivo/ politike, bolj za zaščito novinarskih virov. Prepovedano nadomeščanja vohunske nadzorne programske opreme novinarjem. Potem pa imamo en del, kjer je važno za transparentnost delovanja na medijskem trgu. In to je po eni strani prenovljen razvid medijev, katerim bodo osvežene informacije o dejanskem lastništvu medijev in posebej tudi o državnem oglaševanju v medijih, označevanju nasprotja interesov, ki lahko vplivajo na sedite obveščenost državljanov. Poleg tega mora Ministrstvo za kulturo na tri leta pripraviti in javno objaviti pregled medijske pluralnosti, ki zajema vse bistvene analize medijskega trga, ki so potrebne za pripravo in spremljanje učinkov finančne pomoči. Glede medijske koncentracije je pripravljen poseben postopek, ki določa kriterije za presojo medijske koncentracije in kako se postopek izvaja. Tukaj bo regulator, bo ena od primernih agencij. V državi, imamo dve, po naših dve taki agenciji, ki bi lahko ki lahko z dodatnim usposabljanjem in dodatnim zagotavljanjem dodatnih kadrovskih virov in usposabljanja potrebnih znanj dveh agenciji: to sta / nerazumljivo/ Moram povedati, da presoja medijska koncentracija način, kot ga predvideva Evropski akt o svobodi medijev se še ne izvaja v državi in tako, da bo, katerakoli agencija bo že to izvajala, to potrebno. V predlogu zakona imate, da bi to izvajal AKOS. V prvi verziji zakona smo imeli AVK in sedaj bo po poslanskih amandmajih predlagamo AVK. Potem so pa še neke dodatne varovalke oziroma posebnosti kjer Poskušamo regulirati oziroma zamejiti nekatere negativne prakse v medijih. Tako zakon prvič zajema tudi nove medijske oblike, pa to ne pomeni, da so negativne prakse. Torej, spletne vplivneže, tukaj je bilo tudi dosti govora v razpravi. Z amandmaji smo definicijo vplivneža bolj jasno določili pa tudi razmejili to, da ni obveznosti, da se vplivnež vpisuje v razvid medijev. Če bo pa enkrat vplivnež seveda s svojim delovanjem dobil značilnosti medijev oziroma bo tudi sam želel prestopiti ta prag, potem se bo seveda lahko preoblikoval v medije in taki primeri že obstajajo. Potem je tukaj upoštevanje osnovnih standardov javnih komunikacij. Se pravi, to, kar je bilo že v dosedanji zakonodaji urejeno, pa smo zdaj poskušali še bolj natančno opredeliti. To je jasno označevanje oglasov, zaščito otrok pred oglaševanjem, prepoved spodbujanja nestrpnosti in terorizma - Obveznosti označevanju medijskih vsebin, ki so delno ali v celoti ustvarjene z umetno inteligenco. Domnevam, da bo na tem področju tudi v prihodnjih letih kar potrebne novele, saj se vsi vemo, da se to razvoj umetne inteligence nepredvidljiv in seveda veliko hitrejši, kot lahko si zamislimo v tem trenutku.

Zdaj mogoče, če lahko še na hitro amandmaje predstavim, tudi če bodo boljše razprave, ampak samo, da je jasno zaradi celotne razpravljavcev za ostale. Tako da amandmaji so večinoma dosti sicer vsebin, po številu jih je veliko, ampak večina jih je pač bolj tehnično redakcijskih oziroma pojasnjevalnih, se pravi, da se bolj natančno tudi določi določene zadeve, to predvsem, kot sem že omenil. Vplivneže pri finančnih pomočeh smo bolj jasno zapisali, kateri stroški so upravičeni, se pravi, glede plač novinarjev in druge uredniške stroške, povezane z ustvarjanjem programskih vsebin, po distribuciji tiskanih medijev, odvzema vse oblike distribucije oziroma stroškov, povezanih z dostavo tiskanih medijev. Dodane so omejitve, da mora biti mediji že 12 mesecev pred oddajo vloge vpisan razviti, se pravi, da ne nastajajo neki ad hoc medijski projekti. Prepoved, potem neke kavtele, katere se lahko prinašajo negativne točke tudi v določenih kršitvah zakonodaje. Potem, pa smo še podrobneje uredili status nevladne organizacije v interesnem področju medijev in merila za pridobitev statusa. Največ je pa, potem je še pač v zvezi z medijsko koncentracijo. Tukaj je pač predlog zdaj, da se / nerazumljivo/ to postaja. Ne spreminjamo pa postopka, postopek in kriteriji ostanejo isti, tukaj so bili določeni in potrjeni na Vladi. Toliko za enkrat. Naprej pa priporočam se za vprašanja. Hvala.