Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča, spoštovane članice in člani Odbora za zdravstvo, vsi prisotni, vabljeni! Današnja tematika se glasi: zdravstvena oskrba na podeželju. Jaz mislim, da ko govorimo o zdravstveni oskrbi predvsem na primarnem nivoju je to definitivno ena bolj perečih tem našega slovenskega zdravstvenega sistema. In izzivi s katerimi se soočamo so večplastni, povezani z zakonodajo, kadrovskimi težavami in specifičnostmi, ki jih imajo podeželske regije, predvsem pa s potrebnimi spremembami v našem zdravstvenem sistemu, ki bodo zagotovile dostopnost in kakovost oskrbe za vse, tudi v najbolj oddaljenih in težje dostopnih krajih. Ni namreč res, da je dostopnost slabša ravno na podeželskih krajih, tudi v večjih mestih se s tem soočamo. Ključen poudarek je na primarni ravni zdravstvenega varstva, za katerega jasno glasno trdimo tudi mi, da predstavlja temelj, na katerem sloni celoten zdravstveni sistem. In ta raven ni zgolj vstopna točka v svet zdravstvene oskrbe, ampak je tudi ključna za zagotavljanje dostopnosti, kakovosti in pravičnosti v celotnem zdravstvenem sistemu. In kljub vsem težavam je prav, da povemo takrat, ko je prilika, zelo jasno na glas, da kljub vsem tem težavam je naš zdravstveni sistem vključno s primarnim sistemom še vedno vzor številnim evropskim državam.

Vlada Republike Slovenije je 12. 9. 2024 sprejela strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031. Ta strategija je temeljni dokument, ki omogoča usklajeno in celostno delovanje vseh deležnikov pri razvoju zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Namen te strategije je uresničiti strateške cilje in aktivnosti, s čimer se krepi primarno zdravstveno varstvo, ki je, kot omenjeno, ključno za zagotavljanje dostopnega in vzdržnega zdravstvenega sistema. In ta strategija ni zgolj dokument, ampak je načrt za celovit pristop, ki postavlja temelje za stabilno in dolgoročno rešitev. In verjamem, da če bi kakšne izmed takšnih strategij imeli že v preteklosti, bi bilo danes tudi kaj drugače. Glavni cilj te strategije je jasen: zagotoviti integrirano, kakovostno in stalno oskrbo pacientov, prilagojeno njihovim potrebam v vseh življenjskih obdobjih. To pomeni, da mora primarno zdravstvo delovati kot usklajena celota, ki povezuje vse ravni zdravstvene oskrbe, od osnovne obravnave do specializirane pomoči. To pa lahko dosežemo le z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem vseh deležnikov, ki so vključeni v sistem. Strategija se osredotoča na deset ključnih strateških ciljev, ki so bili s strani poslanke že lepo predstavljene in pa so osnova za prihodnji razvoj našega zdravstvenega sistema. Poudarja pravično dostopnost do zdravstvenih storitev, preventivni pristop in vseživljenjsko obravnavo. Hkrati pa se osredotoča na učinkovitost upravljanja, vlaganje v kadre, infrastrukturo in raziskovalno dejavnost.

Strategija se bo uresničevala v treh periodičnih akcijskih načrtih, in sicer za leti 2025 in 26, za leta 2027 do 2029 in za leti 30 in 31. Za izvajanje strategije je ministrstvo za zdravje že pripravilo prvi akcijski načrt za leti 25 in 26. Akcijski načrt v svoji zasnovi sledi sestavi same strategije, vsebuje predvidene prednostne ukrepe, za katere na Ministrstvu za zdravje ocenjujemo, da so nujno potrebni, saj gre za področja, ki so se v zadnjem času pokazala za kritične točke v sistemu zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva. Ukrepi so usmerjeni v zagotavljanje večje dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev na primarni ravni. Seveda pa so tudi tukaj še vedno prisotni izzivi, kot so pomanjkanje kadra, zlasti v manj razvitih in ruralnih območjih in pa neenakomerna dostopnost do zdravstvenih storitev. A z uvedbo dodatnih ukrepov, kot so večje število ambulant družinske medicine, finančne spodbude za izbiro specializacije iz družinske medicine, spodbujanje raziskovalne dejavnosti in pa tudi seveda ne nazadnje tudi povečanje števila vpisnih mest, povečanje števila mest za specializacijo družinske medicine, vidimo konkretne korake k izboljšanju dostopnosti in kakovosti oskrbe. Pomembno je, da ohranimo kontinuiteto in doslednost pri izvajanju teh ukrepov in pa, da zagotovimo dolgoročne rešitve, ki ne bodo zgolj začasne, ampak temeljijo na trajnih izboljšavah. In ena izmed ključnih rešitev je, da zagotovimo stabilen in motiviran kader v vseh delih države, še posebej v tistih, ki se soočajo s specifičnimi težavami zaradi oddaljenosti od večjih mestnih središč. S tem bomo zagotovili tudi pravičen dostop do zdravstvenega varstva za vse naše državljane.

Res želim poudariti, da je za uspešno prihodnost našega zdravstvenega sistema ključnega pomena sodelovanje vseh deležnikov, od zdravstvenih delavcev, občin, Vlade pa do vseh pacientov in tudi njihovih družin. To je naša skupna odgovornost, da zagotovimo pravičen, dostopen in kakovosten zdravstveni sistem, ki bo služil vsem generacijam. Jaz mislim, da je vsem kristalno jasno, da se z maksimalnimi napori lotevamo vseh ukrepov na različnih nivojih, ki vplivajo na različne segmente našega zdravstvenega sistema in naslavljamo tako kadre v nastajanju, kadre, ki so domačega izvora, kadre, ki so tudi tujega izvora, finančna sredstva, finančne spodbude in s številnimi ukrepi, za katere sem prepričan, da bodo kazali tudi srednjeročne do dolgoročne učinke. Vse to izvajamo z namenom za to, da krepimo naš javni zdravstveni sistem in na čim boljši možen način zagotovimo kakovostno, varno in pa vsem dostopno zdravstveno oskrbo. Dejstvo pa je, da v tako kratkem času vseh zatečenih težav zdravstvenega sistema ni mogoče rešiti s čarobno palico, niti ni mogoče rešiti čez noč.

Z vsemi, tudi danes tukaj prisotnimi deležniki, smo v stalnem stiku. Skupaj poskušamo iskati rešitve, določene so pravzaprav tik pred vrati, da bodo sprejete in bodo imele pozitiven učinek, med ukrepi, ki sem jih pa naštel že sedaj, in bomo verjetno govorili o njih tudi. Skozi današnjo razpravo, pa je dejstvo, da so srednje dolgoročni in jih ni mogoče učinka pričakovati takoj. Hvala.