Hvala za besedo, spoštovana predsednica odbora. Spoštovani državni sekretar in vsi vabljeni na današnjo sejo.

Nova Slovenija je bila v mesecu februarju na terenskem obisku v različnih občinah, ampak lahko omenjam tukaj predvsem občino Idrija in Tolmin. In dejstvo je, da smo ob srečanju zaznali, da je zdravstvena oskrba na podeželju resnično pred kolapsom. Ker ob čedalje večjih zdravstvenih potrebah prebivalcev se v Sloveniji spoprijemamo z izzivom, kako ob omenjenih finančnih, kadrovskih in infrastrukturnih virih vsem omogočiti dostop do kakovostne, pravočasne in potrebne zdravstvene oskrbe. Na drugi strani se zaradi večjih zdravstvenih potreb ne povečuje zanimanje zdravstvenih delavcev za delo na primarni ravni, kar se kaže v čedalje večjem primanjkljaju kadrov. Primarna raven pa je seveda zelo pomembna, to je zdravstveno varstvo za potrebe prebivalcev, kjer živijo v določenem območju in tam delajo. Demografske spremembe povezane s staranjem prebivalstva, povezane z napredkom medicine, kratke ležalne dobe v bolnišnicah seveda, tudi razne informacije na svetovnih spletih in družbenih omrežjih in tudi večja ozaveščenost ljudi, enostavno terja in seveda tudi dviguje zahtevnost zdravstvene obravnave pacientov ter njihovih družin. Septembra leta 2024 je Vlada sprejela strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031, ki naj bi postavila temelje za celovit in usklajen pristop k izboljšanju primarnega zdravstvenega varstva.

Osredotoča se na deset strateških ciljev. Prvič, pravično dostopnost do zdravstvenih storitev čim bližje posameznikovega bivališča. Drugič, usmerjenost v preventivno zdravstveno varstvo in vseživljenjski pristop. Tretjič, vključenost in opolnomočenje posameznikov ter družbe. Četrtič, integrirano obravnavo pacienta, zagotavljanje kakovostne in varne obravnave pacienta, učinkovito upravljanje in vodenje, finančne spodbude in vlaganje v infrastrukturo, vlaganje v kadrovske vire in ustrezne delovne pogoje, razvoj raziskovalne dejavnosti, digitalno preobrazbo za podporo procesov zdravstvene obravnave.

Cilj strategije razvoja je zagotoviti torej pravočasen dostop vsem prebivalcem do kakovostnih in varnih zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev, po možnosti v lokalnem okolju, v skladu s potrebami prebivalstva in zmogljivostjo sistema zdravstvenega varstva. V ospredju so varnost in kakovost zdravstvene obravnave ter zmanjševanje neenakosti v dostopnosti do izbire osebnega zdravnika. Število zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu se v zadnjih 20 letih v vseh državah OECD povečuje. Slovenija je imela po podatkih OECD za leto 2021 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem tako OECD kot Evropske unije. Povprečje vseh članic namreč znaša štiri zdravnike na tisoč prebivalcev. Na nenačrtovano upravljanje kadrov v zdravstvu kažejo tudi podatki o neenakomerni porazdelitvi zdravstvenih delavcev med različnimi ravni zdravstvenega varstva, in sicer Slovenija po številu zdravnikov v bolnišnicah dosega povprečje OECD, po številu specialistov družinske medicine pa je pod povprečjem.

Če se dotaknem ali pa če gremo podrobneje na področje podeželja In zagotavljanje primarnega zdravstva, je zagotovo tudi iz medijev najbolj izpostavljeno zagotavljanje primarnega zdravstva v Občini Idrija in pa v Občini Tolmin. Do leta 2022 je Zdravstveni dom Idrija za potrebe prebivalcev občin Idrija in Cerkno zagotavljal zadostno število ambulant družinske medicine, čeprav se je že leta 2021 kazala potreba po dodatni ambulanti. Zavedali so se, da bo ob upokojitvi treh zdravnikov prišlo do večjih težav z zdravniki družinske medicine, zato so intenzivno začeli z aktivnim vabljenjem specialistov iz Slovenije, z zaposlovanjem specializantov in zaposlovanjem zdravnikov iz tujine. Žal jim zaradi oddaljenosti večjih centrov in prometne povezave do Idrije ni uspelo privabiti nobenega specialista družinske medicine iz Slovenije. Od leta 2021 so zaposlili pet novih specializantov, ki specializacije še niso končali. V ta namen organizirajo letna srečanja s študenti medicine, v poletnem času jih, da spoznajo delo v družinskih ambulantah, zaposlujejo preko študentskega servisa. Poleg tega je občina Idrija za tujce namenila tri stanovanja. Zaposlili so specialistko družinske medicine iz Bosne in Hercegovine in pediatrinjo iz Srbije. Specialistka družinske medicine je po letu dni, ko je opravila vse obveznosti iz prilagoditvenega obdobja, odšla v Zdravstveni dom Maribor. Maja leta 2022 se je upokojila ena, junija 2023 pa druga zdravnica družinske medicine, zanjo nadomestnega zdravnika niso imeli. Prva je imela opredeljenih tisoč 300 oseb, druga tisoč 340. Čeprav se je kar nekaj pacientov prepisalo k zdravnikom zunaj občin Idrija in Cerkno, je bilo konec leta 2024 v idrijski občini 2 tisoč 337 oseb brez izbranega zdravnika, kar pomeni 20 odstotkov tistih, ki imajo pravico do izbranega zdravnika iz zavarovanja. Zaradi pomanjkanja zdravnikov so nastale dodatne težave pri organizaciji dela v enoti nujne medicinske pomoči. Zdravniki iz ambulant so se med tednom vključevali v delo nujne medicinske pomoči tudi več kot dvakrat, in sicer v času, ko bi morali imeti svojo ambulanto. S tem se je zmanjšala dostopnost tudi za paciente, ki imajo izbranega zdravnika. V letu 2024 se je stanje še poslabšalo. Od junija 2024 je delala samo nadomestna ambulanta, v delo ambulante pa so se vključevali vsi zdravniki specialisti. Posledično so bili vsi pacienti, ki so imeli izbranega zdravnika, izenačeni z neopredeljenimi. Med njimi je bilo veliko nezadovoljstva. Novembra 2024 so vsi specializanti, ki so se vključevali v delo nadomestne ambulante, začeli s kroženi v drugih ustanovah. Tveganje za zdravniške napake je močno naraslo. V Zdravstvenem domu Idrija so se soočili z grožnjo odhoda zdravnikov ali nevarnostjo daljše bolniške odsotnosti, če se razmere ne izboljšajo, zato so sprejeli odločitev, da nadomestna ambulanta s 1. 1. 2025 preneha z delovanjem. O situaciji v Zdravstvenem domu Idrija bo zagotovo vedel povedati še več direktor zdravstvenega doma, zato se bi dotaknila tudi problema Zdravstvenega doma Tolmin. V Zdravstvenem domu Tolmin že dalj časa opozarjajo in vsi smo seznanjeni, da je njihovo delovanje na robu zmogljivosti. Od enajstih ambulant družinske medicine, ki jih ima Zdravstveni dom Tolmin v treh posoških občinah, jih zaradi pomanjkanja zdravnikov deluje le pet. Kadrovski primanjkljaj v vrstah zdravnikov skušajo reševati z vzpostavitvijo hibridnega sistema s telefonsko triažo, ki jo izvajajo medicinske sestre in dodatnimi ambulantami družinske medicine, ki so nadomestile prejšnje ambulante za neopredeljene. Zanjo imajo od ministrstva priznanega 0,8 tima, potrebovali pa bi 3,6 tima. Nedavno se je močno zapletlo na področju nujne medicinske pomoči v Tolminu. Zdravstvena inšpekcija je 6 od 14 zunanjih zdravnikov, ki so kot samostojni podjetniki opravljali dežurstva o nujni medicinski pomoči vročila opozorila pred prepovedjo opravljanja dejavnosti. Po trenutno veljavnem Zakonu o zdravstveni dejavnosti in zasebne zdravstvene dejavnosti ni mogoče opravljati na področju dejavnosti nujne medicinske pomoči. Ta se zagotavlja s polnim delovnim časom, dežurstvom, pripravljenostjo in kombinacijami teh oblik. Glede na to, da gre za izredno situacijo, bodo stroške vsaj za prvo silo pokrivali sami, ne more pa to biti dolgoročna rešitev. Zdravniki so zdaj za mesec dni sklenili začasne pogodbe, da lahko pripravijo razporede dela. Hkrati upajo, da bodo v vmesnem času s pomočjo ministrstva našli dolgoročnejšo rešitev. Ena od stvari, ki se jih najbolj bojijo je ta, da bi situacijo začasno rešili, nato pa se bo nanjo in izvirno težavo pomanjkanja zdravnikov pozabilo. To je strah seveda tudi direktorja Zdravstvenega doma Tolmin, ki bo seveda tudi težave, s katerimi se srečujejo v zdravstvenem domu Tolmin podrobneje predstavil. Lahko pa rečem, da s podobnimi situacijami kot je v Idriji, Tolminu, se soočajo tudi drugi zdravstveni domovi, predvsem na podeželju, zato so nujne spremembe, s katerimi bi se lahko tako kratkoročno kot dolgoročno zagotavljala ustrezna zdravstvena oskrba. Konec koncev ne gre le za težavo podeželja, saj se bodo v primeru nezagotavljanja zdravstvenih obravnav na podeželju te preselila v večja središča ter s tem dodatno obremenila tamkajšnje sisteme in kadre. Tukaj z nami so še tudi direktorji zdravstvenega doma Ajdovščina, Cerknica, Nova Gorica, ki se srečujejo z zelo podobnimi težavami. Upam seveda, spoštovana predsednica, da jim boste dali besedo, da bodo povedali tudi svoje težave. Zato smo res v Novi Sloveniji kljub temu, da že ves čas opozarjamo, da se težave dostopanja do zdravstvenih storitev na podeželju kopičijo praktično z vsakokratno spremembo zakonodaje mislim, da je prav, da le razmislite o podpori tudi naših sklepov. Mi smo predlagali dva sklepa, in sicer prvi: Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zdravje, da v roku enega meseca pripravi zakonodajne rešitve in ukrepe, ki bodo zdravstveno oskrbo na podeželju okrepili, ne pa krnili.

In seveda drugi sklep, ki bi ga nekoliko, potem bom povedala tudi spremembo: Odbor za zdravstvo predlaga Državnemu zboru, da zavrne Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, EPA 1917-IX, ker je ta zakon bil v prejšnjem tednu sprejet, seveda bi spremenila, da Odbor za zdravstvo predlaga Državnemu zboru v primeru ponovnega glasovanja o zakonu, da se zakon zavrne. Težave ljudi dostopanje do primarnega zdravstva, do osebnih oziroma do družinskih zdravnikov na podeželju postaja resen izziv za vse direktorje. Mi smo pač danes predlagali, da se pogovorimo res o tistih najbolj perečih, o katerih seveda tudi poteka, bom, neka medijska ozaveščanje ali pa tudi spraševanje nenazadnje ministrstva in vseh odgovornih, da vendarle najdemo rešitev, kako in na kakšen način bodo ljudje imeli enako dostopnost do zdravstvenih storitev, do primarnega zdravstva, ne samo v Ljubljani ali v večjih centrih, ampak tudi na podeželju, ki je mogoče nekoliko bolj odmaknjeno, tudi z vidika infrastrukture težje dostopno. Hvala.