Jaz mislim, da je minister zelo intenzivno odgovoril na odprte dileme in vseeno nekaj krajših dopolnitev.

Najprej konkretno o tem razpisu. Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj je takšna intenzivnost pomoči? Za intenzivnosti izhajajo vedno iz pravil državnih pomoči. Znotraj Evropske unije imamo Uredbo o splošnih skupinskih izjemah, tako imenovani GBER (General Block Examtion Regulation), ki določa, kakšne so dopustne vrste državnih pomoči v državah članicah Evropske unije, zato da ne pride do izkrivljanja notranjega trga. V tem pogledu je torej že sam predpis, krovni predpis o skladu za pravičen prehod določil višje intenzivnosti za prestrukturiranje premogovnih regij. In v tem kontekstu so lahko po veljavni shemi, gre v tem primeru za regionalno shemo državnih pomoči, mikro, majhna in srednje velika podjetja prejela do 10 odstotnih točk večjo intenzivnost državne pomoči glede na splošno veljavno regionalno karto. Kot veste, je tudi naša država razdeljena na posamezna področja glede na razvitost, z belo liso, ki je Ljubljana v Ljubljani, denimo, pomoči po regionalni karti niso mogoče in glede na razvitost posameznih statističnih regij se potem določa dopustna meja torej najvišje možne intenzivnosti.

Drugo vprašanje je bilo, zakaj so nekatera uveljavljena podjetja, pri čemer je predsednik komisije nekaj teh podjetij tudi naštel, prejela večja sredstva od koga ki, za katerega slovenska javnost še nikoli prej ni slišala. / oglašanje iz ozadja - manjša sredstva/ Ja, manjša, pardon, manjša. Torej, podjetja so dala določene vloge. Ta razpis je predpostavljal minimalni prag vrednosti investicije, ta je bila določena 500 tisoč evrov in pa največji možen dovoljen znesek na povezano podjetje, torej 10 milijonov evrov. Ostalo pa je bilo pravzaprav odvisno od vloge posameznega podjetja. In če se je podjetje odločilo za manjši investicijski projekt, je v skladu z istimi pravili, se pravi, določeno intenzivnostjo, dopustno intenzivnostjo za financiranje projekta pač prejelo sorazmeren delež glede na dopustno intenzivnost. Preprost odgovor, takšna podjetja so torej pripravila manjše projekte z manjšim obsegom upravičenih stroškov in v tem pogledu seveda dobila tudi manjši obseg subvencije. Zdaj, kljub temu pa seveda ne moremo mimo tega, kar je omenil že minister, da to vzbuja nekaj vprašanj. Najprej o povezanosti subjektov. Danes vsi vemo, da obstaja dejansko povezanost med lastniki dveh podjetij, katerih sklep o izboru je bil že v začetku januarja odpravljen, ampak rad bi poudaril, da seveda pri izvajanju javnih razpisov lahko ocenjevalci pogledajo le v javne evidence, iz katerih črpajo podatke za presojo podatkov, ki so dani v vlogah. Pri tem je na voljo več javnih evidenc, pa tudi več povezanih zbirk podatkov, in lahko rečem, da seveda v na dan ocenjevanja vloge, povezave, formalne povezave med enim in drugim podjetjem ni bilo zaradi tega, ker se je predhodno zgodila lastniška sprememba.

Omenjali ste tudi pretekle izkušnje, dejstvo, da je eno od teh podjetij prejelo sredstva tudi na nekem drugem razpisu, izvajanjem v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Mi smo zdaj v zadnjih dveh mesecih se veliko pogovarjali o potrebi po tem, da se podatki o izkušnjah pri izvajanju posameznih projektov izmenjujejo med izvajalci posameznih razpisov, in da je mogoče tovrstne stvari uporabiti tudi pri presoji nekega novega razpisa. Naj pa pri tem povem, da mislim, da obstaja tudi sodna praksa na tem področju, da ni bilo naklonjenosti za to, da se naredijo recimo tako imenovane črne liste vztrajnih kršiteljev, navajali ste primer davčnega dolga istega ustanovitelja v primeru nekega drugega podjetja in tako naprej za to, da se tovrstne stvari pač preprečijo. Jaz mislim, da predvsem na tem področju, kako lahko neko historično izkušnjo, neko prakso v primeru posameznih podjetij ali njihovih ustanoviteljev upoštevamo, da je to tisto področje, ki ga je potrebno v perspektivi še nadgraditi. Minister pa je že omenil številne pravne podlage, ki regulirajo to področje. Po medijskih prispevkih lahko vsi domnevamo, da na tem področju vlada divji zahod, dejansko pa ni tako. Ne le zakoni, od Zakona o javnih financah, Zakona o javnem naročanju, Zakona o varstvu osebnih podatkov, Zakona o izvrševanju proračuna, vsakoletnega veljavnega proračuna, do številnih uredb, pravilnikov, postopkovnikov in navodil, na področju evropskih sredstev pa še dodatno vse podlage, ki določajo financiranje bodisi iz evropskih kohezijskih sredstev ali sredstev nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. To področje je visoko regulirano in iz seznama pravnih podlag za en razpis, mora biti človek, ki na tem dela, strokovnjak z vidika tega, koliko pravnih podlag in pravil mora poznati za to, da se stvari izvajajo. Ena od naših jasnih usmeritev je v tem pogledu absoluten pristop k digitalizaciji vseh postopkov, vseh vlog, morebiti tudi uporabo orodij strojnega učenja za to, da se vsi razpoložljivi podatki lahko pri ocenjevanju upoštevajo, in da se v tem pogledu tudi zanemari potencialna človeška napaka. Zdaj, ta razpis je nastajal skozi daljše časovno obdobje. Naj povem, da je odločitev za sklad za pravičen prehod bila sprejeta že davno pred nastopom te Vlade. Da se je v tem pogledu izvajala cela vrsta aktivnosti. Recimo leta 2021, v času prejšnje vlade, sta nastala oba akcijska načrta za pravičen prehod za obe premogovni regiji. Takrat je te akcijske načrte pripravljala svetovalna družba Deloitte, v tem pogledu pripravila tudi indikativen seznam možnih projektov in kakšen od prejemnikov sredstev na tem javnem razpisu je že bil identificiran tudi na tistem indikativnem seznamu. Zakaj? Zato, ker se tudi pravičen prehod, kot tudi nobena druga politika subvencioniranja pač ne dela na pamet, se pa lahko pri čisto vsaki stvari zgodijo napake, pomembno pa je, na kakšen način napako prepoznamo in kako pristopimo k njeni odpravi oziroma sanaciji.

Zdaj razumem, da ste zastavili to sejo širše, in da ste v tem pogledu postavili pod vprašaj tudi politiko in upravičenost subvencij, in na to vprašanje ni mogoče odgovarjati samo v našem okolju, samo v naši državi, niti ne samo znotraj naše, torej Evropske unije. Subvencije kot orodje za spodbujanje gospodarskega razvoja, za doseganje določenih učinkov, je uveljavljena globalna praksa. V mandatu bivšega ameriškega predsednika Bidna, sta znani dve močni zakonodajni iniciativi, vsi v Evropi smo se intenzivno v preteklih letih ukvarjali s tem, Inflation reduction act, usmerjen k pospešitvi vlaganj v strateške sektorje v Združenih državah Amerike. Znano je, da ima Kitajska izrazito radodarno politiko državnih subvencij za to, da pride do želenega gospodarskega razvoja. Precej manjšo intenzivnost tovrstnih pomoči imamo v Evropski uniji, je pa slovenska povsem primerljiva s to, ki velja v Evropski uniji in je namenjena predvsem temu, zdaj v zadnjem desetletju so na to temo najbolj znana dela italijansko-angleške ekonomistke Mariana Muzzucato, predvsem poudarjanje, da kadar obstaja visoko tvegana faza, ki jo mora posamično podjetje premostiti, takrat je prav, da z javnimi sredstvi porazdelimo tveganja za to, da pride do realizacije prebojnih podjetniških idej. Mimogrede, v tem pogledu tudi poročilo Maria Draghija samo še dodatno priporoča krepitev investicij, seveda ne samo z javnimi sredstvi, v Evropi moramo vzpostaviti boljše pogoje tudi za sprostitev zasebnih investicij, ampak tudi s povečanim sofinanciranjem s strani javnih sredstev. Mimogrede, svet se v teh dneh veliko ukvarja z Ilonom Maskom. Tesle nikoli ne bi bilo, če pri tem ne bi bilo angažirano 400 milijonov evrov javnega denarja. V teh dneh pa lahko preberete, da imajo Maskovo podjetje za 22 milijard dolarjev javnih pogodb, tako Tesla kot Space X, Starlink in vsa ostala. Se pravi, v visoko tveganih podjetjih, če želimo, da uspejo, ne zaradi tega, da posameznik obogati, ampak za to, da iz tega nastane novo podjetje, nova delovna mesta, nove industrije, je smiselno, da subvencije kot ciljan ukrep ohranjamo, absolutno pa soglašamo in mi smo na našem ministrstvu to razpravo že začeli, treba razviti dodatne varovalke. In rad bi vseeno opisal, ker v javni percepciji to pogosto ni znano, kako pravzaprav do črpanja denarja pride. V tem primeru, ker je razpis, kot je povedal minister, bil zelo specifičen. Zakaj je bil specifičen? Prvič zato, ker je bil osredotočen izključno na ustvarjanje delovnih mest. Noben naš drug ukrep ne zasleduje samo delovnih mest, ampak tudi dodano vrednost, Zeleni prehod, digitalni prehod, povečanje, ne vem, robotizacija, avtomatizacije v podjetjih in še mnogo drugih posamičnih ciljev.

Drugič, ta razpis je bil usmerjen v dve majhni, ozko zamejeni teritorialni področji, Zasavje in Šaleško dolino.

In tretjič, predpostavljal je, in to je logika iz same EU uredbe o skladu za pravičen prehod prelite kasneje v program evropske kohezijske politike, v sprejeta območna načrta za pravičen prehod, predpostavlja visoko intenziteto vključevanja obeh premogovnih regij preko njunih razvojnih agencij, ki sta imela v tem procesu status centrov za pravični prehod. Vključno s tem, da je območni načrt za vsako od posameznih regij predpostavljal ne le, da te razvojne agencije podajo mnenje k javnem razpisu, kar so v tem primeru storile, predhodno jim je zato bilo potrebno besedilo javnega razpisa posredovati, ampak celo in to v tem primeru ni bilo upoštevano, sodelovanje pri izboru operacij, torej v evropskem žargonu to pomeni sodelovanje pri tem, da določajo kdo sredstva prejme in kdo ne.

Ko pride do sklepa o izboru, zaključujem, predsednik, temu običajno sledi podpis pogodbe. v pogodbi se definirajo v medsebojne obveznosti vse tiste stvari, ki jih v bistvu določa že sam javni razpis in še vrsto dodatnih detajlov, nato pa ob predpostavki, da je projekt izvajan v skladu s pogodbeno dinamiko in uresničevanjem pogodbenih obveznosti, pride do zahtevka za izplačilo, takrat mora prejemnik tudi zagotoviti bančno garancijo. Kot veste, banke pri podeljevanju bančnih garancij, ki jih tudi zaračunajo, ravnajo z vso potrebno profesionalno strogostjo in gledajo na celotno izvedljivost in torej finančno izvedljivost celotnega projekta. Preden pride torej zahtevek za izplačilo posamezne tranše ali celotne subvencije v institucijo, ki izvaja tak javni razpis, v tem primeru javno agencijo Spirit. Takrat se vedno pogledajo vsi listinski dokazi, ali torej stvari ustrezajo zahtevku, pogoste pa so tudi terenske kontrole. Preden pride torej do potrdil, do potrditve samega zahtevka za izplačilo in izplačila sredstev. Od sklepa o izboru, v našem primeru torej začetek januarja do izplačila sredstev je še zelo veliko korakov, pri katerih institucije ravnajo s potrebno skrbnostjo. Se pa vedno zgodi, da pride tudi do napak in tudi v teh primerih imamo mehanizme za vračilo sredstev ali za druge, tudi kazensko pravne sankcije zoper kršitve, kadar pride do goljufij. Predsednik, vem, da sem že sedaj bil predolg, zato se bom na tem mestu ustavil in morebiti odgovoril kasneje še na kakšno vprašanje.