Najlepša hvala.

Naš resor za solidarno prihodnost sicer ni bil vabljen na to sejo, sem se pa z veseljem odzval povabilu kolegice iz MJU, kot ste rekli, gospod predsedujoči ravno tudi zato, ker je v medijih precej izpostavljeno področje domov za starejše.

Tisto, kar je bilo rečeno, je vprašanje, iz kje se bodo financirali stroški dela, povečani stroški dela iz plačne reforme, ki nastopajo in na kakšen način bodo lahko zavodi to uporabljali. Če dovolite, bi vseeno samo v enem stavku, eno malo širše ozadje, ker ga je potrebno dati. Namreč, desetletja v Sloveniji. sistem dolgotrajne oskrbe, sistem domov za starejše se je financiral iz žepov uporabnikov. Torej, vse plače, vsako povečanje plač, vse je neposredno bilo obremenjeno iz oskrbnin, ki so jih plačevali ljudje in te oskrbnine, kot veste, so zelo visoke. In še več, čim večjo oskrbo potrebujete. Tam, višje so. Torej tisti, ki potrebujejo več pomoči mora plačati večjo oskrbnino. To je neko stanje, ki je, to smo pa spoznali v zadnjem času, nevzdržno. Zato smo sprejeli Zakon o dolgotrajni oskrbi, zato smo se odločili za to veliko reformo dolgotrajne oskrbe, ki bo na podlagi trdnega finančnega vira, ki je pač prispevek za dolgotrajno oskrbo omogočila, da bodo od konca letošnjega leta, od decembra letošnjega leta pravzaprav oskrbnine v domovih za starejše v največjem delu, v vsem tistem oskrbnem delu pravzaprav financirane s strani države, to pomeni iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. In to pomeni od decembra letošnjega leta bodo vsi stroški dela, ki nastopajo za oskrbo v domovih za starejše financirani iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Zdaj pa je seveda tukaj vprašanje, kaj pa do decembra, kaj pa do decembra. To je pač nekaj, o čemer smo se tekom pogajanj tudi veliko pogovarjali, ker tukaj so vrtci, domovi za starejše, so ti posebni primer. Zatečeno stanje tega pravzaprav načina financiranja, kot rečeno, ki ga spreminjamo z Zakonom o dolgotrajni oskrbi. Ampak takrat smo se oziroma ste se tudi poslanci pravzaprav modro odločili in ste podprli decembra leta 2024 spremembo Zakona o dolgotrajni oskrbi, spremembo 125. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer smo, kot rečeno, decembra lansko leto tik pred uveljavitvijo reforme zapisali - to je v 125. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi -, da se izvajalcem socialno varstvene storitve, institucionalnega varstva starejših in institucionalnega varstva za odrasle in tako naprej, do 30. novembra leta 2025 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela, ki so posledica aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter od 1. januarja 2025 dodatnih stroškov dela, ki so posledica uveljavitve zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ter kolektivne pogodbe za javni sektor, zneska h kolektivni pogodbi in dodatnih kadrov v skladu s pravilnikom, ki ureja standarde in normative socialno varstvenih storitev. In to je potem še v naslednjem odstavku, velja tudi za izvajalce pomoči na domu, ne. Zakaj, zakaj, še enkrat, zakaj do 30. novembra, ker decembra pa začne veljati nov način financiranja iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bo to, bi rekel, v celoti pokril. No, ta stopetindvajseti člen je točno tisti inštrument, ki bo omogočil vodstvom, zavodov, da bodo vse povečane obsege dela, tudi tiste povečane obseg dela, ki nastajajo zaradi naše kadrovske stiske, zato ker je pač premalo ljudi dela v domovih in mora pravzaprav zaposlena narediti več dela, kakor bi po standardih in normativih določalo. Za to je treba nagraditi, ne nagraditi, ni to dober izraz. Se pravi, plačati za to povečan obseg dela in te stroški ne bodo šli iz povečanja oskrbnin, ampak jih bo financiral proračun Republike Slovenije na podlagi tega 125. člena, ki ste ga poslanci sprejeli decembra lani. Zdaj, tehnično, kako bo to izvedeno oziroma kako se to izvaja? Mi smo seveda tako s skupnostjo socialnih zavodov smo to že, minister neposredno z njimi komuniciral navodila za 22. člen, ki te inštrumente pač plačnega zakona v bistvu opredeljuje, smo že distribuirali z zavodom, hkrati smo se pa z Ministrstvom za javno upravo pravzaprav zelo podrobno posvetovali. In zdaj, še preden bo do teh izplačil prve tranše prišlo, bodo dobili še pisno vsi direktorji zavodov, kot rečeno, navodila usklajena z MUJ, točno na kakšen način lahko oni koristijo inštrumente, ki jih omogoča 125. člen. In mi bomo seveda, tukaj bo treba, veste, da ministrstvo pravzaprav je odgovorno za poslovanje zavodov, ni pa mikro menedžer zavodov. To pomeni, mi bomo izredno intenzivno sodelovali z direktorji, na vsa vprašanja odgovarjali, hkrati pa jih spodbujali in na nek način od njih tudi pričakovali, da bodo dejansko vse te inštrumente novega plačnega zakona uporabili. Kajti ti inštrumenti novega plačnega zakona so tista novost, ki bo omogočila to, bi rekel, povišanje plač zaradi povečanega obsega dela, zaradi pač določenih korekcij, ki jih bo z izrednimi napredovanji mogoče ustvariti in tako naprej. Hvala.