Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi, posebno predstavniki Vlade!

Ker si želimo pravzaprav, da bi z današnjo sejo opozorili na nekatere anomalije, ki smo jih zaznali v Poslanski skupini Nove Slovenije in predvsem, da bi odpravili te anomalije, ki so neka vzporedna pot tako imenovani plačni reformi, ki je začela veljati s 1. januarjem letos in smo od nje vsi veliko pričakovali, posebno pa tisti, ki jim je bila namenjena: to se pravi, javni uslužbenci, predvsem tisti, ki so najnižje plačani, tako imenovana J skupina. Ta plačna reforma je tudi obetala, da bodo mladi rajši vstopali v javni sistem in da bodo predvsem zadovoljni tisti, ki delajo v deficitarnih poklicih, ki so danes že skoraj vsi, pa vseeno bi jih rada posebej izpostavila, tiste od katerih dela je dejansko odvisno življenje ljudi: to so medicinske sestre, to je negovalno osebje, po DSO-jih, to so tudi policisti in na drugi strani so to tudi učitelji. Nekako mediji poročajo, da vsi ti, katerim je namenjena bila ta reforma, niso zadovoljni. To je zaskrbljujoče in verjetno ste to zaznali tudi na matičnem ministrstvu. Navsezadnje so tudi že posamezni ministri, člani koalicije priznali, da bo treba plačno reformo pravzaprav reformirati, zato nas bo tudi zanimalo, kako to vidite na Ministrstvu za javno upravo? Navsezadnje smo kot poslanska skupina poleg tega sklica predlagali tudi nujni sklic Odbora za notranje zadeve, kjer bi radi obravnavali sistemsko to plačno reformo, ki izgleda, da ni uspela oziroma z njo za zdaj nihče ni zadovoljen. Imamo zelo konkretne primere, kjer so v javnosti se ljudje z imeni in priimki izpostavili kod je bila zaposlena v Domu starejših občanov v Kočevju, pa medicinska sestra v zdravstvenem domu v Kočevju, pa učitelji, pa policisti, pa tako naprej. Torej, dejansko vlada neko razočaranje. Po drugi strani pa smo ugotovili v Novi Sloveniji, da se je pod to Vlado, čeprav so ta inštrument uporabljale vse vlade pod to Vlado, instrument povečanja plačila za povečan obseg dela nekako močno, močno razrasel. Mediji so poročali, njim pa so odgovarjala posamezna ministrstva, zato sem prepričana, da so podatki, ki jih bom navedla dejansko resnični in ti podatki skrbijo. Namreč, na Ministrstvu za infrastrukturo naj bi novembra lani in tudi decembra naslednji mesec bilo 79,6 - moj kolega matematik Jože bi rekel, to se lahko že zaokroži na 80 procentov - zaposlenih naj bi dobivalo povečan obseg dela. Tudi na drugih ministrstvih, kot je Ministrstvo za znanost 62 procentov uradnikov; na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje 60 procentov uradnikov. To se pravi, na ostalih ministrstvih pa tam nekje do 30 procentov vseh zaposlenih naj bi dobivalo povečan obseg dela. In zdaj k bistvu: Kaj je povečan obseg dela in kdaj se ga naj izplača? In ker smo na Komisiji za nadzor javnih financ, od kod se vzame denar za izplačilo? Torej, povečan obseg dela je seveda nagrada za trenutno povečanje aktivnosti posameznega javnega uslužbenca, ki presegajo njegovo delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Povečan obseg dela mora začeti tako, da ga nadrejeni določi s sklepom, da določi točno katera dela se bodo delala, da se prej podpiše sporazum in da se vsak mesec poroča kaj je dotični javni uslužbenec opravil. In bojim se, da če na nekem ministrstvu 80 procentov vseh javnih uslužbencev dela to v skladu s pravili, potem drugih 30 ali pa 20 procentov se samo ukvarja z nadzorom upravičenosti tega opravljenega dela. Kar pomeni, da lahko pozabimo normalen delovnik, normalno plačo, tudi plačno reformo: vse se dogaja na izjemen način. Kako pa čuti to posamezni javni uslužbenec? Tako da dobi višjo plačo za 20 procentov, 10, 15, odvisno, kako se je njegov nadrejeni odločil. Torej, po domače povedano, gre za umetno povišanje plač. In od kod pa denar za te plače? Zakon jasno določa prejšnji in tudi sedanji, da je povečan obseg dela, tisto opravljeno delo, ki je opravljeno na mesto nekoga, ki je na bolniški za dlje časa ali je njegovo delovno mesto nezasedeno in vir sredstev za to izplačilo je ravno v istem namenu. Torej, če ga ni delavca več kot 30 dni v službi, itak seveda se mu ne izplačuje bolniška, ker izplačuje to zavod, to se pravi, tu ostane denar ali pa ostane denar pač iz nezasedene sistemizacije. In zdaj pač k bistvu. Sprašujem se, kako pod to vlado ministri menedžirajo z javnimi uslužbenci? Kaj za njih sploh pomeni sistemizacija? Ali to pomeni, da je 80 procentov delovnih mest nezasedenih – ne daj Bože, v to ne verjamem - ali to pomeni, da dobivajo povečan obseg dela pač ljudje, kot neko nagrado? Zdaj, ali je to nagrada, pripadnost kakšni politični stranki ali je pač to nagrada po kakšnem poznanstvu? Ampak, torej ne govorimo o parih ljudeh, govorimo o več kot polovici zaposlenih na določenem ministrstvu in to je sigurno anomalija. Na osnovi teh številk, ki jih zdaj tukaj vidim, to mora biti anomalija. In namen današnje seje je tudi pogovor z matičnim ministrstvom - Ministrstvom za javno upravo - ali so to zaznali, to anomalijo, kako jo komentirajo in kaj bodo naredili, da se dejansko ne ponavljajo te anomalije? Namreč, ni fer, da ne bo, izgleda, mi tem ljudem ne privoščimo denarja, seveda, če so si ga zaslužili. Ampak vsako delovno mesto ima svoj plačni razred. In takšne korekcije niso fer. Posebno pa niso fer, zaradi tega, ker ugotavljamo, da pa javni uslužbenci, zaposleni v javnih zavodih, ki nudijo ravno te storitve, o katerih sem prej govorila, kot so zdravstveni delavci, kot so negovalci v DSO pa niso deležni tega povečanega obsega dela. In če vprašam direktorje, zakaj pa ne, zato ker za to nimamo denarja. Zato, ker se tudi del plače, tako v DSO-jih kot na primer v vrtcih, dobi od denarja tistih, ki te usluge plačujejo. To so v DSO-jih varovanci in to so v vrtcih seveda starši. Torej, tam nimajo vreče brez dna kot jo očitno na ministrstvih, na ožjih ministrstvih, kjer dejansko delajo strogo uradniki imajo, zato se sprašujemo, od kod dobivajo ta denar, da lahko nemoteno svoje ljudi nagrajujejo? Na drugi strani pa direktorji, ki že vijejo roke, ker ni ljudi, ker ne morejo dobiti ljudi, ker enostavno so postelje prazne, ker je premalo ljudi, da bi opravljali nego pa ne morejo, nočejo, ne znajo, ne vem kaj od tega je res te korekcije uporabiti. Jaz sem prepričana, da je večina direktorjev takih, da točno ve, kateri delavec si zasluži povečan obseg dela in kateri ne, vprašanje je samo, ali mu to omogočajo nadrejeni in seveda, ali mu to omogočajo finance? Torej finance za javne uslužbence zaposlene na ministrstvu, se ve, je direktno proračun in direktno proračun vsakega matičnega ministrstva - mi vemo, kako se denar lahko znotraj proračuna preliva -, medtem ko denar za uslužbence, ki nudijo te življenjsko pomembne usluge, pa seveda ne gre iz proračuna - samo delno, večinoma pa morajo plačati ljudje - kar pomeni, da v kolikor bodo direktorji odobrili povečan obseg dela, bodo na drugi strani to morali javno povedati zavarovancem, - torej, morate plačati več. Najbrž je pa tukaj najboljše, da se ustavim, ker v današnjem času povečevati cene tem storitvam je zelo težko, kajti cene se že naj bi povečevale, zaradi plačne reforme, ki jo pač ljudje žal za zdaj ne čutijo v svojih žepih, da bi se pa povečevalo še zaradi povečanega obsega dela bi najbrž prišlo do revolucije. Zato smo sprejeli tudi te sklepe, kjer upamo, da bo Ministrstvo za javno upravo kot matično ministrstvo res pogledalo ali so ti javni uslužbenci upravičeni - jaz sem prepričana, da ne - in naj dejansko kot matično ministrstvo korigirajo, saj obstajajo navodila, kako se to dela. In po drugi strani pričakujem, da bodo ministrstva, ki so odgovorna za prej naštete poklice, pa tudi naredila vse, da bodo omogočila direktorjem, da bodo najbolj obremenjene in vitalne poklice v njihovih zavodih pravzaprav lahko nagradili takrat, ko delajo več in v to smer tudi so naši sklepi namenjeni. To se pravi, da se poroča, da se dejansko vidi, ali je Ministrstvo za javno upravo, kako je s sistemizacijo teh ministrstev, ali je realno narejena, ali so zasedeni ali je toliko bolniških? Tega nisem posebej omenila. Glejte, če je pa povečan obseg dela, zaradi bolniškega izpada, tako velik, potem je nekaj zelo narobe na teh ministrstvih, ker to ne more biti samo bolezen. To bi bil že po moje beg iz službe, ki pa je lahko samo posledica neke anomalije na tistem delovnem mestu. Se pravi, da s temi sklepi želimo, da se pravzaprav kot matično ministrstvo angažirate in ugotovite kaj se dejansko dogaja s sistemizacijami, kako so javni uslužbenci dejansko obremenjeni in na drugi strani apeliramo na druga ministrstva, eno od teh je med nami, da dejansko ugotovijo kaj se pa dogaja po zavodih in naredijo vse, da se ta nesrečna reforma plač v javnem sektorju bo dejansko poznala v žepih teh ljudi, ki delajo dopoldne, popoldne, ponoči, ob nedeljah in praznikih, da ne bodo odhajali iz teh delovnih mest, kjer bi lahko dejansko že prišlo do kolapsa teh sistemov. To se pravi, na eni strani smo pred kolapsom sistemov, ki so potrebni za vzdrževanje naših življenj. Na drugi strani si pa ali pa je omogočeno, ker sami uradniki se ne izplačujejo, je pa omogočeno uradnikom na ministrstvu, ki prenašajo papirje, pa da so za to delo bogato nagrajeni. Toliko za zdaj. Najlepša hvala, gospod predsednik.