Spoštovani, še enkrat hvala za besedo. Navkljub tehničnim težavam Vlada dela.

Torej, pripravlja se, kot že rečeno, predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih čezmejnih združenjih. Temeljni cilj samega predloga direktive je na nek način omogočanje lažjega čezmejnega delovanja neprofitnih pravnih oseb oziroma z drugimi besedami vzpostavitev notranjega trga neprofitnih pravnih oseb. Za doseganje tega cilja predlog direktive predvideva več stvari, denimo vzpostavitev nove pravne oblike tako zvanega evropskega čezmejnega združenja. Predvideva tudi enotno registracijo in statut, prost dostop do financiranja iz javnih virov, več seveda držav članic, sam postopek registracije tega novega, bi rekel, oblike organizacije ter vzpostavitev spletnega registra s hrambo listin, ki so podlaga za vpis v register, postopek morebitnega prenosa sedeža tudi v drugo državo članico Evropske unije in seveda nekako logično tudi prenehanje take oblike, torej evropskega čezmejnega združenja. To je nov pravni subjekt, ki pa elementarno temelji na članstvu in je ustanovljen na podlagi prostovoljnega sporazuma med različnimi pravnimi subjekti z neprofitnim namenom, ki pa imajo sedež v Evropski uniji oziroma v eni izmed držav članic. Organizacije oziroma organizacijske oblike kot so denimo sindikati, politične stranke in verske skupnosti pa ne morejo pristopiti oziroma sestavljati tovrstnega evropskega čezmejnega združenja. Sama natančnejša pravila registracije tovrstne oblike bodo sicer predpisale države članice same zase. Možna je seveda tudi prilagoditev obstoječe nacionalne zakonodaje za najbolj podobno vrsto nepridobitne pravne osebe v nekem okviru nacionalnega prava. V slovenskem pravnem redu bi bilo še na nek način najbližja oblika takemu evropskemu čezmejnemu združenju na nek način društvo ali zveza društev.

Iz predloga direktive sicer izhaja, da naj bi to evropsko čezmejno združenje imelo naravo in poslanstvo neprofitnega združenja in temu posledično tudi neprofitno delovanje. Vendar pa, ko smo natančno proučili določbe predloga direktive ugotavljamo, da so glede na namen ustanovitve področja delovanja in pa pričakovane učinke delovanja teh entitet dejansko zelo poudarjene tudi gospodarske dejavnosti. Posledično bi v našem slovenskem pravnem okviru tako združenje lahko spadalo tudi med tako imenovana socialna podjetja, ki jih pri nas ureja zakon o socialnem podjetništvu. Tovrsten status, ker socialno podjetje ni organizacijska oblika, lahko v Sloveniji pridobijo različne vrste entitet, od društva, zavodov, ustanov, pa tudi gospodarskih družb, zadruga ali evropska zadruga in celo druga pravna oseba zasebnega prava, katera ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička. Po primerjavi obrazložitve predloga direktive in zakonske ureditve socialnega podjetja ugotavljamo, da gre v mnogih elementih za močno sorodno besedilo. Visoka stopnja ujemanja je denimo pri namenu ustanovitve in ciljih pri opravljanju tipično gospodarskih dejavnosti, ampak s socialno noto in tudi po vsebinskih področjih delovanja. Pri drugih tipih organizacij, kot so društva, zavodi in ustanove, tega ni moč najti. To pomeni, da ob uvedbi evropskega čezmejnega združenja, kot je trenutno predviden v samem predlogu direktive, ne bo čisto mogoče to, kar je pravzaprav zelo pomembno bilo zapisano, spoštovanje tradicij držav članic v zvezi z neprofitnimi združenji.

Še nekaj pomislekov smo pri preučevanju tega predloga vezanih na ureditev samega evropskega čezmejnega združenja našli in bi jih izpostavil. Namreč, predlagana nova statusna oblika in njeno delovanje se zdi na nek način kot hibrid med nam bolj znano gospodarsko družbo in neprofitnim združenjem na trgu. To seveda lahko ustvari tudi zmedo, nelojalno konkurenco, netransparentno poslovanje in nenazadnje težave z nadzorom. Sploh glede na to, da se v samem predlogu direktive želijo odpraviti vse omejitve, ki jih v nacionalni zakonodaji veljajo za neprofitne organizacije. Predlog direktive prepoveduje namreč naslednje omejitve pri opravljanju gospodarske dejavnosti, na primer, da se izdaja dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti le v primeru, ko je ta neposredno povezana s cilji, navedenimi v statutu tovrstnega evropskega čezmejnega združenja. In da se zahteva, naj opravljanje gospodarske dejavnosti ne predstavlja primarnega namena ali glavne dejavnosti tovrstnega združenja. Izključitev teh omejitev je v nasprotju s sistemskim razumevanjem neprofitnosti in nepridobitnosti, kar pa je ključno za delovanje nevladnih organizacij, ki izpolnjujejo nacionalne zakonske pogoje. Zaradi tega se resni pomisleki glede predloga direktive v njegovi trenutni obliki še dodatno poglabljajo, kajti slovenska nacionalna zakonodaja določa ravno nasprotno. Naj izpostavim recimo, 25. člen Zakona o društvih. Ta določa, da mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu društva in kot taka mora biti seveda povezana z namenom in cilji samega društva, kot neke vrste dopolnilna dejavnost nepridobitnih dejavnosti. In se seveda lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in cilja društva kot takšnega. V širšem usklajevanju se je izkazalo in naj poudarim, da so podobne zadržke izrazile tudi druge države članice.

Zdaj mogoče v sklepni fazi še za to, za ta del naj pa citiram, zdaj predlagam stališče Republike Slovenije, in sicer ta pravi:

»Republika Slovenija v splošnem podpira prizadevanja za čezmejno povezovanje nepridobitnih pravnih oseb. Ob tem poudarja, da bo v predlogu direktive podprla takšne rešitve, ki se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno zakonodajo, upoštevaje pogoje in omejitve za delovanje primerljivih nepridobitnih pravnih oseb v veljavni nacionalni zakonodaji vključno z društvi, ustanovami, zavodi, ki izpolnjujejo pogoje za nevladno organizacijo, še posebej glede omejitev opravljanja gospodarske dejavnosti. Republika Slovenija tudi meni, da je potrebna dodatna preučitev pravne podlage za predlog direktive.«

Konec citata. S tem zaključujem tudi uvod. Hvala.