Govor

Apolonija Simon

Dober dan. Hvala lepa za vabilo. Apolonija Simon, ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.

Sami ste prejeli tudi moje odprto pismo. Moram reči, da sem, imamo na šoli oba programa, tako umetniško gimnazijo likovne smeri, kot strokovno izobraževanje, tehniko oblikovanja in fotografskega tehnika. Pozdravljam besede gospoda direktorja CPI, ravno o tem bi tudi sama rada spregovorila. Strokovna znanja naših dijakov iz poklicnega izobraževanja so tako močna in tako v bistvu obsegajoča, da težko verjamem, da bi lahko na to področje posegali, ne da bi okrnili njihovih strokovnih smernic. Spoštujem tudi pogled na prenovo maturitetnega sistema, ki ga je izpostavil gospod minister Logaj. Ampak iz vidika na terenu, torej iz same prakse, tukaj ne vidim možnosti druge kot to, da se zelo, zelo pomembno pogovorimo, ker poteka prenova strokovnega izobraževanja v dveh smereh, je tukaj problematika odprta, tako odprti kurikul, ki se krni zaradi tega, ker se poveča praktično usposabljanje z delom, torej naši dijaki so v začetku imeli štiri tedne praktičnega usposabljanja z delom. S prenovo se to povečuje na osem tednov in seveda ure, ki so namenjene odprtem kurikulu, gredo tudi polagoma v ure za usposabljanje iz dela. Torej po drugi strani strokovne vsebine odprtega kurikula, če samo mogoče ilustriram, kaj se dogaja pri fotografskem tehniku v odprtem kurikulu je zadeva zelo močna in močna, vsebinsko močna iz strokovnih ur. Imajo na primer na razpolago 17 ur v 4 urah tedensko, se pravi, iz teh 17 ur mi razporedimo dijakom ure, ki so pomembne, dobijo na primer vsebino animacije, dobijo vsebino risanja, dobijo vsebino, vsebino, saj sem tule si še zapisala, samo trenutek, da vam, da lahko to bolj argumentiram. Torej odprti kurikul; fotografsko oblikovanje, dodatek multimedijska produkcija in pa oblikovanje razstav, oblikovanje fotografskih projektov. To so pomembne vsebine, ki bi se v tem primeru, da dijaka izpostavimo na razpotje v tretjem letniku, ko popolnoma še ne razume, kaj dejansko se odloča, se bo pač pragmatično odločil mogoče za nekaj, kar za njega ne bo dobro. Torej, tukaj bo treba ustrezno nagovoriti, nagovoriti tudi mogoče nekoga, ki se je že izobraževal, preveriti, kaj to pomeni in seveda iz tega vidika najti ustrezne rešitve.

Zdaj bi pa mogoče še to povedala, da pismo moje ste dobili, tega ne bom, ne bom ga pač, ne bom ponavljala nekih iztočnic, iztočnic, ki so pomembne, ampak vseeno, predvsem pa bi pa rada opozorila, da matura mora biti preverjanje znanja, ki ga dijak osvoji skozi večletno šolanje, ne pa cilj sam po sebi. Bojim se, da dejansko se dijaki v gimnazijah začnejo učiti za maturo, sploh v splošnih gimnazijah, na umetniški gimnaziji temu ni tak, da se začnejo učiti za maturo in s tem, ko se dijak začne učiti zgolj za maturo, se težišče izobraževanja premakne iz pridobivanja znanj v osvajanje strategij za uspešnost na testu. To je zelo pomemben vidik, ki ga je treba preučiti. Površinsko znanje in kratkoročno pomnjenje, to je tudi pomembno izpostaviti. Učenje za maturo pogosto spodbuja pomnjenje podatkov, ne pa razumevanja. Dijaki se naučijo točno tisto, kar pričakujejo na maturi, pri tem pa lahko zanemarijo širše razumevanje in povezovanje znanj. Z umetno inteligenco bo treba to tudi nagovoriti. Neenakost med dijaki različnih programov, torej tole, kar se bojim, da dejansko bomo tukaj imeli okrnjeno strokovno izobraževanje. Pomembno je, da zdaj tudi videti v četrtem letniku, včasih dijaki tudi ne vedo, kaj točno bi šli študirati, ali bi šli študirat, ali bi se zaposlovali in v tem delu, torej, če bomo imeli še osem tedensko praktično usposabljanje z delom, bo tukaj zelo kaotično stanje. In bi rekla, da je potrebno se dialog vzpostaviti z univerzo, kako vidijo oni, kako vidijo oni naše dijake, na primer naši dijaki iz oblikovanja, tehniko oblikovanja, gredo v vertikalo, velikokrat na Akademijo za likovno umetnost s petim predmetom iz likovne teorije, ki je, ki je zelo obsežen, ki ga morajo naštudirati, pa s poklicno maturo, so zelo, zelo kakovostni, delež izobraževanja v vertikali, torej na univerzi, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in mislim, da Akademija za likovno umetnost in oblikovanje nikoli ne bi podprla take spremembe in bi seveda posledično prišlo tudi do zmanjšanja vpisa na fakultete in prišlo bo posledično do zmanjšanja vpisa na fakultete s takšno spremembo poklicne mature. Tako, da jaz se najlepše zahvaljujem za to, pa se mogoče še kaj oglasim, če boste dovolili.