Spoštovana predsednica, hvala za besedo, spoštovani kolegi, lep pozdrav. Gregor Mohorič, moje ime je Center Republike Slovenije za poklicno maturo, za poklicno izobraževanje se opravičujem, ker je poklicna matura tema, pa me je že malo zaneslo. Se pravi, tema je poklicna matura, ki v slovenskem prostoru, ki ima dvojnost, govorimo o izhodu na trg dela in govorimo o nadaljevanju študija, če lahko tako rečem. Poklicna matura omogoča na višješolskih programih, hkrati pa zdaj po zdajšnjem predlogu s petim predmetom tudi omogoča vpis na posamezne univerzitetne študije. Načeloma podpiramo vsako, mislim, mi kot Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, kot tisti, ki skrbimo za strokovnost na področju poklicnega šolstva, podpiramo vsako spremembo, ki pelje v kakovost poklicnega šolstva. Pri tem pa seveda bi radi opozorili tudi na nekatere stvari, ki se lahko kasneje pojavijo oziroma ki se pojavljajo lahko tudi že zdaj v tem predlogu tega zakona.

Se pravi, najprej bi o samem zaključku, se pravi, srednješolski programi se vsi končajo z ustreznim programom, se pravi program na nek način, je skupaj z zaključkom definiran in v tem trenutku imamo poklicno maturo, ki je taka, kot je, ki odraža program in na ta način se tudi program zaključi s poklicno maturo. To pomeni, da je to kot neka celota. Zdaj, ko uvajamo nek nov element poklicne mature ali pa novo poklicno maturo s petim predmetom pomeni seveda to zagotovo vpliv na sam program, ki ima posledice lahko izvedbene, strokovne in tako naprej. In na te stvari bi radi opozorili že zdaj, ne pa potem kasneje, ko bi se iskalo normativne akte in se mogoče na kakšne stvari, na kakšne stvari pozabilo.

Se pravi, če gledam, če nekako nadaljujem, se pravi, najprej Zakon o visokem šolstvu, verjamemo, da je v tem segmentu usklajen z Zakonom o maturi, da ne bo Zakon o visokem šolstvu kakšne drugačne možnosti ponujal in upamo, da bo to res potem enake možnosti za vse kandidate. Se pa bojimo, da če bo v Zakonu o visokem šolstvu še vedno tako, kot je pri nas, tako kot je v državi in tudi v drugih državah, da univerze še vedno ohranjajo avtonomijo na področju šolstva, da ne bodo še kakšni dodatni predlogi se pojavili, kar posledično pomeni, da uvedena pet predmetna poklicna matura, če lahko tako rečem, tri splošne plus dva strokovna, bi pomenila še kakšen dodaten splošno izobraževalni predmet za kandidate, ki bi želeli? Kandidirati. Na kakšne druge študijske programe? Ki bi jih definirala posamezna fakulteta. Tako da to je neka bojazen, na katero moramo biti previdni in v tem segmentu upam, da je, da sta oba zakona tako usklajena, da naši oziroma kandidati, za katere danes predstavljamo dijaki srednjih strokovnih in poklicno tehničnih izobraževanja ne bodo v deprivilegiranem položaju. Sama izhodišča, mi smo ravno v prenovi poklicnih, ravno v prenovi programov, sama izhodišča temeljijo na poklicnih standardih, ki definirajo poklic, na osnovi tega so iz enega ali več so definirani izobraževalni programi. Zdaj, tisti prostor, izhodišča, na katerih temeljijo, so bila lani sprejeta, kjer poudarjajo poklicno kompetenco ali pa poklicne kompetence za izhod, tako na trg dela kot za nadaljnji študij. Tam, kjer šolam na nek način puščamo odprt prostor znotraj kurikula, je odprti kurikul. Kjer pa ga z izhodišči, ki so bila sprejeta na vseh nivojih, tudi na strokovnem svetu za poklicno izobraževanje, poklicno in strokovno izobraževanje, še bolj poudarja ali pa še bolj zavezuje odprti kurikul navezuje na strokovni del, pušča pa seveda avtonomijo šolam pri dogovarjanju z lokalnim okoljem za nove tehnologije, ki prihajajo in tako naprej. Če pa vseeno dopuščamo, ker je to edini, edini korak, kjer naj bi dobili manjkajoče potrebne ure za pripravo na maturo, ne pa enakovrednega standarda, potem je pa odprti kurikul edina možnost za dodajanje ur splošno izobraževalnim predmetom v teh programih. Kar seveda se pa sprašujemo, kako zdaj ta program, ki si ga bodo dijaki izbrali, posega ali pa kaj to je za en program, ker smo zelo blizu programom strokovne gimnazije. In hkrati potem se sprašujemo, zdaj, strokovna gimnazija ima splošno maturo, kjer ima en splošno izobraževalni predmet v izbirnem delu tudi bolj strokoven. Potem se pa vprašamo, kako in zakaj ne bi bil tudi smiseln predlog, da naš drugi strokovni predmet, ki je sestavljen iz več modulov, pokriva več standardov, ni možno uporabiti ali pa ni možno uporabiti kot ta strokovni splošni predmet, da ga bi uporabili v tem delu oziroma da bi mu dali ustrezno težo po strokovnosti. Iz primerljivosti bi lahko, zdaj ocene nimam niti nobene strokovne, ampak glede na to, ko vem, iz česa so sestavljeni tako splošno izobraževalni predmeti. Kot ta drugi strokovni predmet. Ki ga opravljam v poklicni maturi, lahko trdim, da sta po strokovnosti in zahtevnosti z marsikakšnim splošnim izobraževalnim predmetom primerljiva.

Na samem izvedbenem nivoju bi opozoril pa na naslednje. Če nekako v odprtem kurikulu ure znotraj odprtega kurikula najdemo, potem ga v programu PTI, ki zaključuje isto, ne moremo. Se pravi, zdaj dijak se naj bi odločal v tretjem letniku, kar pomeni, da bi v tretjem in četrtem letniku z dodatnimi urami bil dovolj opolnomočen oziroma dovolj seznanjen z vsemi vsebinami, ki bi jih mogel nadomestiti iz prvega in drugega letnika in hkrati dobiti enakovreden standard gimnazijskim programom, tako pri vseh treh splošno izobraževalnih predmetih. Potem v PTI programu praktično tega prostora ni, ker se naj bi po predlogu zakona to odločil kandidat v prvem letniku PTI programa. Se pravi, v tem primeru pa mu cel, cel odprti kurikul odpade. Zdaj, kako bo pa s tem, z doseganjem enakovrednega standarda, pa tudi bodo morale šole zagotoviti na nek način. S tem seveda se postavlja vprašanje po normativnem urejanju vsega skupaj. Tisto, kar se bojimo, da bo obstajala normativna omejitev kandidatov, ki se bodo lahko na eni šoli prijavili za ta pet predmetno maturo v tretjem in četrtem letniku in vprašanje, če bo manjše število kandidatov, ki se bodo lahko prijavili na todtmaturo, ali bo šola vseeno zagotovljeno izvajanje tega programa ali ne? Če iščemo nek minimum normativni, potem se bojimo, da nekatere šole že tako so regionalno razporejene, nimamo povsod vseh programov, potem posegamo na ta način v neko mrežo. Bojimo se, da bo tudi poseg v to nacionalno mrežo regionalni razvoj, kar potem nekateri deli ne bodo mogli enakopravno kandidirati z možnostjo te petpredmetne mature. Naj zaključim, v bistvu nismo proti temu, seveda podpiramo, da se dijake opolnomoči, da se jim da možnost, hkrati pa, ko razmišljamo, bi morali dati jim na enakovreden standard tudi pri izvajanju. Ne samo, da jim ponudimo dodatne ure, ampak da jim na nek način, če že želimo, v popolnosti slediti temu potem, da se jim zagotovi enakovreden standard. Kar pomeni tudi na kadrovskem področju, ki pa je zdaj različen od, v primerjavi s splošnim gimnazija, v primerjavi s poklicnimi šolami. Hvala.