Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Spoštovani kolegi poslanci, spoštovani gostje, spoštovani minister. Hvala vam vsem, ki ste se odzvali vabilu, hvala za vaš odziv, za vašo prisotnost danes in pripravljenost tudi korektno spregovoriti o današnji temi.

S sklicem današnje nujne seje Odbora za izobraževanje v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke želimo konstruktivno, konstruktivno razpravo o predlaganih spremembah Zakona o maturi, saj ste danes prisotni gostje z vseh strani, če temu tako rečem, mature. Prepričana sem, da bomo kljub nekaterim pomislekom uspeli opraviti strokovno razpravo, ki kot takšna tudi sodi v Državni zbor. Če želimo omogočiti demokratičnost, moramo omogočiti tudi pluralnost mnenj.

Zdaj pa k temi. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je 28. februarja 2025 na spletnem portalu eDemokracija objavilo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o maturi. Rok za oddajo komentarjev je potekel 15. marca. In torej trenutno velja, da se dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, lahko vpišejo v višje in visoko strokovno študijsko izobraževanje, če opravijo tudi dodatni peti predmet splošne mature, se lahko vpišejo tudi v nekatere univerzitetne programe, ki to možnost dopuščajo. Žal za ministrstvo in nekatero del strokovne javnosti takšno stanje očitno ni več zaželeno, saj predlagajo spremembo, po kateri bi dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, lahko opravljali v bistvu dve različni maturi, ena bi ostala takšna kot je do zdaj, z njo bi izobraževanje lahko nadaljevali na višjih in visokih strokovnih šolah. Če bi želeli, pa na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe, bi morali opraviti torej tri predmete skupnega dela splošne mature: slovenščino, matematiko in tuji jezik ter temeljni strokovno-teoretični predmet in en predmet izbirnega dela poklicne mature, torej izdelek, storitev, seminarska naloga z govorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine. Dijak bi se o načinu opravljanja mature, torej oziroma poklicne mature opredelil, o vpisu v tretji letnik šole pa bodo morale omogočiti, bodo morale omogočiti dijakom ustrezne priprave na maturo. Torej, po novem zakonu bi bilo pa takole. Splošna matura je sestavljena torej slovenščine, matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov. Poklicna matura pa iz slovenščine, matematike oziroma tujega jezika, temeljnega strokovno tehničnega predmeta in še enega strokovnega predmeta, torej pri obeh maturah pet predmetov, od tega so trije isti. V zvezi s predlaganimi spremembami je minister za vzgojo in izobraževanje doktor Vinko Logaj povedal naslednje: spremembe so usmerjene tako, kot je bilo predvideno v Beli knjigi leta 2011 in v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja. Usklajevanja z deležniki dobro potekajo. Konec citata. Pa je temu res tako? Že takoj po objavi so se namreč v javnosti pojavile kritike in negativni odzivi na predlog, 11. marca 2025 je na poslance Državnega zbora Republike Slovenije odprto pismo naslovila ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Magistra Apolonija Simon, v katerem je izpostavila problematiko predlagane spremembe poklicne mature in vpliv na poklicno ter strokovno izobraževanje. V pismu je med drugim zapisala: glede izpostavljene problematike je nujno potrebno slišati glas fakultet in njihovo videnje kandidatov, ki vstopajo v tikalo izobraževanja na univerzitetnem nivoju. In nujno je treba odpreti razpravo in najti ustrezne rešitve za vse udeležene smeri, saj bi predlagana sprememba zakona o maturi krepko zmanjšala vpisne možnosti posameznikom in posledično zmanjšala vpis na fakultete. V uvodu predloga novele zakona lahko v zvezi s poklicno maturo beremo o naslednjih vzrokih, ki terjajo spremembe. In zopet citiram iz predloga: dosedanja rešitev s petim predmetom ni najboljša rešitev, saj kandidatom ne zagotavlja zadostne širine splošnih znanj. Kandidati imajo težave z napredovanjem in uspešnostjo v nadaljnjem izobraževanju. Prav tako dijaki, ki opravljajo posamezni predmet splošne mature, nimajo zagotovljenih ustreznih priprav. Pogosto tudi ne mentorstva pri internem delu izpita, zaradi česar nimajo enakih možnosti, da bi dosegli enak nivo znanja in posledično primerljiv rezultat. Poklicna matura v trenutni obliki je potrebna prenove, saj dijakom ne omogoča zadovoljivega nivoja znanja splošno izobraževalnih predmetov, ki je potrebno, ki je potreben za univerzitetni ali enovit magistrski študij. Je prav, ampak hkrati zaman iščemo strokovne podlage, relevantne podatke in natančne analize, ki bi potrjevale zapisano. Pripravljavci novele se sklicujejo na rezultate poklicne mature ter na primerjavo z rezultati splošne mature. Vendar zgolj statistika uspešnosti oziroma neuspešnosti maturantov na poklicni maturi s petim predmetom ni in ne more biti podlaga za trditev, da imajo ti maturanti, citiram: težave z napredovanjem in uspešnostjo v nadaljnjem izobraževanju, ali pa da nimajo zadovoljivega nivoja znanja splošno izobraževalnih predmetov, ki je potreben za enovit magistrski študij oziroma univerzitetni študij. Jaz mislim, da smo v preteklosti v Sloveniji že večkrat bolj ali manj uspešno presekali tako imenovane bitke med gimnazijami in strokovnimi šolami. Splošna gimnazija ima po zakonu drugačne naloge, kot jih ima poklicno in strokovno izobraževanje. Cilji gimnazijskega izobraževanja so drugačni od ciljev strokovnega in poklicnega izobraževanja. Zato vprašanje, katere šole so boljše, ali gimnazije ali strokovne in poklicne šole, nikoli ni bilo in ne bi smelo biti pravilno. Mladostniki vstopijo v eno ali drugo izobraževanje z različnimi cilji, njihova pričakovanja glede pridobitve znanja so, razumljivo, drugačna. Potrebujemo pa eno in drugo izobraževanje, spodbujati moramo vpis na ene in druge programe. In enako velja v razmerju med splošno in poklicno maturo. S splošno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji gimnazijskih programov, programov maturitetnega tečaja in usposobljenost za univerzitetni študij. Za opravljeno maturo kandidat pridobi srednjo izobrazbo. S poklicno maturo. Kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. In zdaj, brali smo različne odzive. Ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje Simona Črep je za časopis Delo poudarila, da srednje strokovne šole niso lažja pot. Težko je govoriti o tem, kaj je lažje. Pravi tudi: podpiram rešitev, kot je predlagana, če bodo naši dijaki zaradi treh predmetov splošne mature bolj konkurenčni na trgu dela. Sprašujem pa se, ali je vzgib za ta zakon skrb za znanje ali skrb za vpis v gimnazije. Marsikateri univerzitetni diplomirani inženir danes ne bi bil inženir, če bi moral skozi to, kar je predlagano. Podobno je opozorila tudi ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana magistra Polonija Simon že v omenjenem odprtem pismu. In da samo nekaj povem iz zapisanega. Namesto da bi se dijaki srednjih strokovnih šol usmerili v sistem, ki jim ni prilagojen, da bi bilo bolj smiselno razmišljati o posodobitvah in prilagoditvah poklicne mature ter s tem omogočiti še bolj strukturirano povezavo med fakultetami. Spoštovani, tehnološki razvoj spreminja svet, spreminja družbo, naša življenja, znanje, inovacije, trajnostni razvoj oblikujejo sodobno družbo in temu je potrebno slediti, kar lahko dosegamo zgolj in samo s fleksibilnim in močnim izobraževalnim sistemom. Potrebno si je upati imeti pogum, da presežemo toga razmišljanja in naše otroke opolnomočimo z znanjem, ki jih bo v sodobni družbi postavilo v samozavestne, drzne igralce v igri njihovih življenj, tako osebnih kot poklicnega, kot v poklicnem življenju. In kot je v svojem zapisu zapisala gospa Irena Posavec, zakoni v preteklosti za izzive prihodnosti, je to res prava pot.

In zaradi vsega navedenega predlagatelji nujne seje menimo, da je potrebno opraviti razpravo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi ter predvsem prisluhniti opozorilom in pomislekom vseh deležnikov. Zato predlagamo Odboru za izobraževanje, znanost in mladino, naslednja dva sklepa in sicer: "da Odbor poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi umakne predloge sprememb poklicne mature." In drugi sklep: "da odbor torej poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v prihodnje predloge sprememb poklicne mature pripravi v sodelovanju in v soglasju z vsemi relevantnimi deležniki." Hvala lepa.