Naj še jaz malo nadaljujem. Pozdravljeni. Moje ime je Sergej Olujić, podpredsednik Sindikata zobozdravnikov.

Tukaj smo zbrani zobozdravniki in predstavniki javnih zavodov in prvič po dolgem času mislim, da smo kompletno enotni. Namreč, ne gre se samo za belo zalivko, gre se za stanje v slovenskem zobozdravstvu. Vse naše inštitucije od Denisa do zbornice javnih zavodov imamo točne izračune, koliko stane bela zalivka. Zavarovalnica operira z nekimi ogromnimi številkami, z nekimi ogromnimi grafi, ki vsi temeljijo na nekih parametrih iz leta 1980. Med letom 1980 in današnjim dnem se način obračunavanja storitev ni spremenil. Mi govorimo o neki digitalizaciji, posodobitvi. Veste, kompletno zobozdravstvo se je v 20 letih, odkar sem član, delal sem v javnem zavodu, delal sem tudi kot, delam tudi kot koncesionar, v 20 letih je zobozdravstvo drugi poklic. Vse, kar je ostalo isto, so parametri, grafi in načrti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ker se ni spremenilo nič.

S tem, da se ne bomo samo pogovarjali o tej beli zalivki, mi vam lahko posredujemo kalkulacijo od javnih zavodov, kalkulacijo Demosa, da vidite točno, kakšni so stroški. Lahko vam samo povem eno storitev, koliko je ocenjena. Ruvanje zoba je 13 evrov plačano, 5,4 evre je kratki pregled. Ali vi potem smatrate, da človek, ki pride v ordinacijo, da to lahko izruvaš zob v treh minutah? Se pravi, pacient pride, moraš ga pomiriti, moraš se z njim pogovoriti, moraš z njim vzpostaviti nek osebni kontakt. A veste, osebni zdravnik, osebni zobozdravnik, ginekolog, vse veje primarnega zdravstva smo v bistvu po določenih letih postanemo s temi pacienti zelo blizu. In zdaj, to so take neke absurdne cene, ki na terenu so pač take.

Zdaj, zavarovalnica se rada ponaša s temi velikimi povečanji. Zdaj so letos namenili štiri milijone več, mislim, za belo zalivko, če se ne motim. A veste kaj to pomeni v praksi? Dva pa pol evra več. Se pravi, za malgamske zalivke, ki pol časa porabiš, za izdelavo le te, bela zalivka, verjetno si ne želite narejene v petih ali desetih minutah, ampak rabite pol ure, dobiš pač po pacientu dva pa pol evra več Ooziroma kaj ste vi naračunali, nekih 76 evrov, to ni res. To ni res, to ni cena točke. Pa še to pa kakšne točke? V katerem stoletju mi živimo? Mi smo plačani po točkah in tri dni nazaj je bila točka 3,66, danes je pa 3,44. Kot loto. In zdaj mi moramo pač, zakaj, zakaj, zakaj nas morajo plačevati po točkah? Zakaj nas ne plačujejo po realnih izračunih? In mi smo vseh tukaj, barv in spolov in orientacij, vsega živega, ampak zdaj dejansko je šlo to predaleč.

In zato smo se tu zbrali, da nekako vas osvestimo, kaj se dogaja. In želimo si res dobre oskrbe. In kaj se zdaj dogaja recimo? Zdaj so, zdaj res, jaz verjamem, Zavarovalnica stisnjena v kot, ima omejena sredstva, in zdaj je prišla ta evropska direktiva in mi ne vemo do zadnjega, koliko so se oni odločili v nekih svojih sobanah, koliko je cena bele zalivke. Ni bilo komunikacije eno leto. Zdaj se je intenzivirala s prihodom novega direktorja, ki si želi malo stvari digitalizirati in urediti, ker niso, ni digitaliziran 40 let. Dušimo se, dušimo se v kartotekah, dušimo se v pikah, vejicah, če je pravilno napisano. Pride nadzorni zobozdravnik in ti vrže celo storitev ven, ker je nek zamik nekega printa, ker stvari niso podpisane. a veste, telefoni zvonijo. Povprečen koncesionar ali pa v javnem zavodu, zobozdravnik ima tisoč 500 do 2 tisoč pacientov. In najbolj, kar nas skrbi, je, da bo stvar, ne, da bomo dobro naredili, ampak da bo stvar tako napisana, da ne bo zmotila nadzornega zobozdravnika.

In enostavno ni človeško, ni komunikacije, res vas ne napadam. Res si želimo in zdaj se je intenzivirala s prihodom novega direktorja, želimo si sodelovanja, da nas upoštevate in da se z nami pogovarjate in da pridemo do nekih normalnih izračunov, moramo ojačati preventivo. Marsikaj se da spremeniti, ampak žal obstajajo strokovne inštitucije tega sistema, ki jih lahko uporabimo in skupaj nekaj dosežemo in to se ne dogaja in zdaj upamo, da bo od današnjega dneva naprej se to, ne naprej se to spremenilo.

Še ena stvar, ki je bizarna. Vsako leto vedno več denarja gre v tujino. Se pravi, ker so dolge čakalne vrste, kaj se zgodi, zdaj se odpirajo klinike na naši meji, Hrvaški in leto…, lani, vsako leto se duplira denar, ki je zdravstveno zavarovanje namenja tujini, konkretno največ Hrvaški in zdaj je to 1,75 milijona evra. Zdaj so pa za cele bele zalivke, za celo zobozdravstvo namenili v tem letu še štiri milijone, pa zakaj ta dva milijona ne ostane v Sloveniji? Imamo, mislim koliko specialistov makslafacialcev, imamo jih, mislim, osem jih ima koncesijo, osem jih pa nima. Zakaj, zakaj ne more slovensko izobražen zobozdravnik entodont, makslafacialni kirurg, zakaj ne moremo opraviti te storitve doma v našem budžetu, za naš denar, za naše ljudi? Zakaj to mora iti na Hrvaško in zakaj se nihče s tem ne ukvarja? In toliko se govori o tem denarju, o šparanju potem pa leti v tujino. Jaz sem prepričan, če je bilo lani 1,75 milijona, pa predlani še bistveno manj, da bo letos ta cifra šla čez dva milijona. In sem dajmo nekako začeti uveljavljati nek sistem kontrole. Kar se pa tiče teh izračunov, sploh niso resnični, jaz jih sploh ne razumem iskreno, ker to so neke točke, pa so neki materialni stroški. To je tako, ena kopica takega papirja. Rabiš specializacijo iz administracije, da bi sploh vedel, kako ti obračunavajo storitev. Če mu? Obstaja denar, obstaja evro, obstaja storitev, se usedemo, zmenimo in gre stvar naprej. Toliko od mene, hvala lepa.