Govor

Alenka Krabonja

Hvala za vabilo in besedo. Vse, kar sem povedala, predhodnika, se prelepo sliši, da bi bilo res, da v zobozdravstvu ne bodo določil in da imamo dovolj denarja za vse, kar si želimo. Ampak jaz bom vam predstavila primer iz prakse, iz ambulante, s terena. Denar, ki mi ga letno nameni ZZZS, sem enostavno delila število mojih izjavljenih pacientov. Na enega pacienta pride 53 evra in 4 cente, kar pomeni, da bo verjetno v tem letu lahko obravnavala le 20 pacientov, ostali enkrat v prihodnosti. Primer: za pozdravljen kočnik z belo zalivko porabim denar sedmih pacientov letno. Ena delna proteza pobere denar sedemnajstih pacientov. Imam pa odobreno od ZZZS kompleksno rehabilitacijo zgornje in spodnje čeljusti s protezami. Pacient bo vzel denar 74 pacientov v tem letu. In sedaj mi razumemo stiske pacientov, ki se srečujejo s pravico oddaljeno nekje v megleni prihodnosti.

In stisko zobozdravnika in medicinske sestre, ki se vsakodnevno srečujeta s stisko pacientom in psihofizičnim nasiljem pacientov. ZZZS ima način kalkuliranja stroškov enak od leta 1980. In če tim primarne ambulante sestavlja zobozdravnik, medicinska sestra in zobotehnik s svojim laboratorijem plača - pri nas že dolgo ni edini motivator zaposlenih. Zelo pomemben je v zdravstvu strokovni razvoj, kar pomeni izobraževanje in pogoji dela, oprema, s katero lahko nudiš kvalitetno storitev. Z javnimi sredstvi v znesku manj kot 160 evrov na leto zobozdravnik ne more obnavljati niti licence. Kvalitetni storitvi seveda nedvomno sodi kvaliteten material in tudi oprema ambulante in zobotehničnega laboratorija, kajti oboje je namreč šteto v kalkulaciji cene zobozdravstvene storitve. Primarna ambulanta mora pokrivati širok nabor storitev. Specialistične so bolj usmerjene v nekatero smer. In s 4692 evri na leto ne moreš kvalitetno opremiti in obnavljati ambulante in laboratorija. In za primer, klinični psiholog ima znesek za amortizacijo 3874 evrov, kar je le 818 evrov manj kot primarna ambulanta s tehničnim laboratorijem. Veliko ambulant je za to zastarelih. Zobozdravniki so v javnem sektorju velikokrat apatični, ker se ne morejo strokovno razvijati niti pacientom nuditi kvalitetne storitve, ki jo poznajo ali pa bežijo in se zaposlujejo pri samoplačnikih, saj glede na dostopnost jim dela ne manjka. Amortizacija ambulante in laboratorija je preračunana na 60 let, v čemer nisem štela investicije v prostor, ki je zmeraj v gospodarstvu kalkulativni element poslovnih storitev. Pa še materialni strošek. Planiran materialni strošek kliničnega psihologa je 18245 evrov, zobna ambulanta z laboratorijem pa sme porabiti 28142 evrov in zavarovalnica nam obljublja, približno na palec, 700 evrov zraven za materialne stroške. In če primerjamo z družinci, s čimer se zelo radi primerjamo, oni dobijo 20000 evrov za materialne stroške več. In vsa ta leta smo koncesionarji in tudi javni zavodi iz nadstandardnih in samoplačniških storitev vlagali v opremljenost javnih ambulant in ne obratno, kot se rado manipulira v medijih in v tej hiši. Sodobna oprema je nujni kalkulativni element storitve. In ker jim zavarovalnica želi nuditi tudi digitalno zobozdravstvo, tudi moramo razmisliti, da je amortizacija teh aparatur verjetno pet let. Sodobna, kvalitetna storitev ne more biti narejena iz nizke cene in ne more biti merilo, kajti kdor po ceni kupi, drago plača. Zobozdravniki moramo garantirati za svoje delo in smo zanj strokovno odgovorni. Odgovarjamo za delo tudi tehnikovega dela, vprašati se moramo, kaj želimo. Izvoli.