Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani člani Odbora za zdravstvo in vsi ostali prisotni. Naj uvodoma navedem naša prizadevanja za ureditev področja zobozdravstva s ciljem zagotavljanja boljše dostopnosti zavarovanih oseb do zobozdravnika Ministrstvo za zdravje preko Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za posamezno leto krepi in širi javno zobozdravstveno mrežo. Tako je denimo v zadnjih sedmih letih povečalo število ambulant v zobozdravstvu, ki so financirane preko ZZZS, za 108 dodatnih ambulant, in sicer iz 1132 ambulant v letu 2017 na 1240 ambulant v letu 2024. V letu 2024 je bilo tako za področje celotnega zobozdravstva namenjenih 223 milijonov evrov, kar je za 89 milijonov evrov oziroma 67 procentov več kot leto 2017. Skladno z navedenim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje sproti posodabljal obračun zobozdravstvenih storitev glede na spremembe stroškov. V skladu z lani sprejeto strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031 Ministrstvo za zdravje izvaja ukrepe, ki bodo vplivali na razvoj novih modelov in pristopov pri zagotavljanju zobozdravstvene oskrbe. Zavedamo se namreč, da je enakopravna obravnava prebivalstva vključno za ogrožene in ranljive skupine, se pravi starejši, nepomični, uporabniki institucionalnega varstva, osebe s težavami v duševnem zdravju oziroma razvoju nujna, zahteva pa inovativne pristope. Ministrstvo za zdravje bo v okviru udejanjanja strategije podprlo raziskave za razvoj novih programov tudi na področju preventivnega zobozdravstvenega varstva tako otrok, mladostnikov kot tudi odraslih. V zvezi s slednjim bo sprejet nov pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Vsi ukrepi so usmerjeni v zagotavljanje dostopnosti do zobozdravstvene obravnave v javni zdravstveni mreži. V načrtu je pilotni projekt za izboljšanje dostopnosti zobozdravstvenih storitev za uporabnike institucionalnega varstva. V teku sta tudi dva projekta ciljno raziskovalnega projekta na temo pojavnosti kariesa in paradontalne bolezni. V sled navedenemu vidimo, da se za zobozdravstvo namenjajo obsežna sredstva in izvaja se širitev javne zobozdravstvene mreže ter se sprejema tudi široka paleta ukrepov, saj se zavedamo pomena kakovostnega in dostopnega zobozdravstvenega varstva, ki je visokega pomena za splošno zdravje prebivalstva. Ministrstvo za zdravje bo tudi v bodoče v okviru svojih pristojnosti izvajalo nadaljnje ukrepe za krepitev kakovostnega in čim bolj dostopnega javnega zobozdravstva.

Če se sedaj osredotočim na cene zobozdravstvenih storitev, naj prvo poudarim, da dialog med deležniki za določitev realne cene bele zalivke poteka. Zaradi zahtevane opustitve uporabe amalgama na podlagi ratificirane konvencije Minamata o živem srebru in evropske uredbe se bo postopoma do 1. 7. 2026 ukinila uporaba amalgama v zobozdravstvu. Zaradi večje porabe časa za kompozitne zalivke v primerjavi z amalgamskimi bo Zavod za zdravstveno zavarovanje zagotovil dodatna sredstva za potrebne dodatne time oziroma dodatne ambulante v zobozdravstvu ter za višje materialne stroške zaradi uporabe dražjega materiala. Po trenutnih ocenah bo tako Zavod za zdravstveno zavarovanje zagotovil skupno dodatnih več kot 16 milijonov evrov na letni ravni za zagotovitev dodatnih kadrovskih virov v obsegu do 50 dodatnih ambulant in za zagotovitev sredstev za dražji material oziroma višje materialne stroške. Za opredelitev nadomestnega standardnega materiala je bilo pridobljeno stališče RSK za zobozdravstvo, da bi moral biti izbor za vsak posamezen primer sicer prepuščen strokovnjakom. Materiali, s katerimi je mogoče zamenjati amalgam, so kompoziti na osnovi smol in kompomeri. Pri obeh je nujna uporaba adheziva ter steklasto-ionomerni cementi in smolasto modificirani steklasto-ionomerni cementi. Zaradi razvoja materialov je ustreznost uporabe posameznega materiala potrebno ponovno strokovno proučiti vsaj vsakih pet let. Cene belih zalivk je zavod izračunal na podlagi vseh elementov cen, se pravi materialni stroški, amortizacije, stroški dela, kot tudi izhaja iz predpisov na področju plač javnih uslužbencev. Upoštevati sicer treba, da tržne cene pa vključuje tudi vkalkulirani dobiček, ki v primeru zavoda ni element cene.

Se pravi, naj ponovim, cene zobozdravstvenih storitev vključuje stroške dela, materiala in amortizacije, gre za standardne postavke, ki se jih vključuje v strukturo cene posameznih storitev. Zavod stalno posodablja cene glede na spremembe v posameznih postavkah, skladno z določbami uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za posamezno leto oziroma skladno z zakonodajo, ki se nanaša na področje zdravstvenega varstva. Tako se je na primer vrednost programa in, na en tim zobozdravstva za odrasle od leta 2017, ko je znašala dobrih 110 tisoč evrov, v sedmih letih povečalo za 49 procentov in je v letu 2024 znašala tisoč, 164 tisoč evrov in se bo predvsem zaradi rasti plač povečala na več kot 175 tisoč evrov v letu 2025.

Naj zaključim. Ključni cilj pri opredelitvi cen je zagotavljati zavarovanim osebam dostopnost do zobozdravstvenih storitev, na način, da se javna sredstva razporejajo in porabljajo racionalno, skladno s predpisi ter načeli enakosti in nediskriminatornosti in sicer tako, da se zagotovijo realne cene storitev v sodelovanju s ključnimi deležniki. Sicer pa dogovor glede cen belih zalivk je še vedno v teku. Hvala lepa.