Hvala za besedo, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar s sodelavko in ostali prisotni na seji prav lepo pozdravljeni!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 42. seji, 20. marca. Seznanila se je s stališči Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije in Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Zdravniška zbornica in zbornica zveze sta pojasnila, da je bil del njunih pripomb v fazi priprave predloga zakona upoštevan, a sta podali še nekaj dodatnih predlogov. Za njegovo, njegove izboljšave predloga zakona.

Predstavljene pripombe in predloge smo v okviru komisije prepoznali kot utemeljene in pozvali predlagatelje ter ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da jih preučijo in uporabijo kot podlago za morebitne amandmaje. Ministrstvo za zdravje je na seji komisije tudi že samo napovedalo, da bo ponovno preučilo podane pripombe. Ker sta bili obe zbornici vabljeni na današnjo sejo, se ne bom spuščal v podrobnosti njunih podanih predlogov za spremembe in dopolnitve predloga tega zakona, ker jih boste seveda tudi sami v nadaljevanju predstavili. Posledično se bom osredotočil predvsem na razpravo članic in članov komisije. Predlog zakona smo v okviru komisije prepoznali kot dobrodošlo podlago za jasnejše in bolj hitre postopke priznavanja poklicnih kvalifikacij na področju zdravstva. Ugotavljamo namreč, da marsikdo, ki se zanima za zaposlitev v Sloveniji, zaradi predolgih postopkov obupa in delo rajši išče v kakšni drugi evropski državi. V razpravi smo se dotaknili predvsem določb predloga zakona, ki se nanašajo na znanje slovenskega jezika. Ocenili smo, da bi bilo na tako pomembnem področju nujno treba ohraniti ustrezen nivo zahtevanega znanja. Ker je to glavna varovalka za ustrezno komunikacijo med pacientom in zdravstvenim delavcem, pa tudi eno od ključnih podlag za varno in kakovostno opravljanje zdravstvenih storitev. V zvezi z učenjem slovenskega jezika za tujce smo razmišljali tudi o tem, da bi bilo dobro različne segmente, v okviru katerih se trenutno izvaja učenje slovenskega jezika za tujce, med seboj povezati izkoristiti že obstoječe kapacitete oziroma prenašati že preverjene dobre prakse tudi na druga področja. Morda bi na takšen način lahko zagotovili tudi delno razbremenitev delodajalcev z vidika predvidenih stroškov, povezanih s pridobivanjem znanja slovenskega jezika za tujce. V razpravi smo izpostavili tudi nujnost vzdrževanja ustrezne ravni pogojev, ki služijo kot podlaga za priznanje poklicnih kvalifikacij v zdravstvu. Zaradi želje po zaposlovanju tuje delovne sile se namreč ne bi smelo postavljati v slabši položaj domače delovne sile. Opozorjeno je bilo tudi na nekatere slabe izkušnje iz prakse iz drugih segmentov trga dela, na primer v gospodarstvu, ko so bila pred zaposlitvijo tujcev predložena dokazila določenih že doseženih formalnih znanjih, pri čemer se v praksi sledenje ni izkazalo za resnično. Slednje je lahko na področju zdravstva še toliko bolj kritično in ima lahko še hujše posledice. Posledično smo se spraševali o vzvodih za učinkovit nadzor nad navedenim področjem z vidika preverjanja prisotnosti predloženih dokazil, pri čemer smo prejeli zagotovila Ministrstva za zdravje, da se na področju zdravstva zaposlovanja tujcev izvaja na podlagi temeljito preverjenih in overjenih listin, ki služijo kot podlago za priznavanje poklicnih kvalifikacij. Po opravljeni razpravi je komisija predlog zakona soglasno podprla. Hvala.