Ja, hvala, predsednica, za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, vsi gostje in vabljeni.
Kar se tiče zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij, je jasno, kaj je razlog za njegov, za njegovo pobudo za sprejem. Trenutne razmere namreč v zdravstveni dejavnosti v Sloveniji zahtevajo ukrepanje in zagotovitev temeljnih pogojev za lažje zaposlovanje tudi tujih zdravstvenih delavcev v naši dejavnosti zdravstva, s čimer bi vsaj do neke mere rešili potrebe po zdravstvenih storitvah in zdravstvenih delavcih. Področje priznavanja poklicnih kvalifikacij je trenutno izjemno razpršeno v več pravnih podlagah na neenoten način za posamezne poklicne skupine v zdravstvu.
Torej, cilj tega zakona je, da se postopki priznavanja poklicnih kvalifikacij poenotijo, celostno uredijo v enem predpisu, se vodijo pri enem organu, torej na Ministrstvu za zdravje, kar bo privedlo do lažjega, hitrejšega in ekonomsko bolj racionalnega postopka. Ena izmed takih sprememb je tudi preverjanje slovenskega jezika, ki se bo sedaj preverjalo v zaključni fazi postopka, še preden kandidat samostojno vstopi na trg dela in ne bo več pogoj za začetek postopka. Zakon na novo ureja postopek priznanja poklicne kvalifikacije tujih strokovnjakov, ki bi v Sloveniji izvajali demonstracijske posege z namenom prikaza novih tehnik in znanj na določenem področju zdravstvene dejavnosti. Tuji strokovnjaki bodo za opravljanje teh posegov pridobili dovoljenje Ministrstva za zdravje za največ tri mesece z možnostjo podaljšanja.
Izvajalec teh posegov na podlagi dovoljenja je začasno vpisan v register in s tem se tudi zagotovi večja preglednost in nadzor področja, ki trenutno ni urejeno. Predlog zakona uvaja do največ šest mesečno usposabljanje pri ponudniku zaposlitve z namenom hitrejšega vključevanja v naše kulturno, gospodarsko in pa tudi družbeno življenje v Republiki Sloveniji. Zakon za vse postopke ob uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku uvaja presojo poklicne kvalifikacije s pomočjo izvedenca, ki je lahko posameznik, strokovno združenje, izobraževalni zavod ali drugi javni zavod, ki ima ustrezno strokovno znanje za presojo študijskega programa, vsebine programa pripravništva in vsebine strokovnega izpita oziroma za presojo programa specializacije in vsebine specialističnega izpita. Predlog zakona predvideva tudi vezanost tujega zdravstvenega delavca na zaposlitev pri ponudniku zaposlitve po priznanju poklicne kvalifikacije. Ponudnik zaposlitve ima namreč s kandidatom v času postopka določene stroške, ki jih v primeru, da se kandidat po zaključenem postopku ne zaposli pri tem ponudniku, na nek način povrne. Podobna ureditev tudi že sedaj velja za zdravniške specializante.
Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora v mnenju izpostavlja, da je zakon z vidika njegovega oblikovanja neustrezen in ustavno pravno sporen. Kot splošen sistemski predpis navaja Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, ki pa je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlagatelj v odzivu na mnenje navaja, da navedeni zakon v odnosu do predloga zakona ni splošen in sistemski predpis, saj zakon v pristojnosti MDDSZ-ja, ureja le področje priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah Evropske unije, držav evropskega gospodarskega prostora in švicarske konfederacije. In v pravni red prenaša direktivo 2005/36. Predlog zakona o priznanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu pa v resnici ureja postopek priznanja poklicne kvalifikacije, ki so pridobljene izven Evropske unije.
Ker torej ZPKEU in kasneje ZPPK že od leta 2002 za države članice EU enotno ureja tovrstno materijo na enem mestu in se tudi enotno uporablja na vseh ostalih področjih reguliranih poklicev v Republiki Sloveniji, tudi na področju zdravstvene dejavnosti, je predlagatelj sledil enaki viziji, da je potrebno na zakonski ravni urediti tudi področje priznanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih izven držav članic Evropske unije. Torej, mi smo prvič naslovili sprejem, v to področje naslovili s sprejemom Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist leta 2010, ki pa je uredil le en vidik posamezne poklicne skupine pod predpostavko, da imajo ponudbo za delo v Sloveniji, ni pa naslovil problematike priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih izven držav članic za vse ostale regulirane poklice v zdravstveni dejavnosti.
Torej, s predlogom zakona predlagatelj razširja enake možnosti in pravice na vse regulirane poklice v zdravstveni dejavnosti. Nadalje je glede na mnenje ZPS predlagatelj mnenja, da se s predlogom zakona ne posega v določbe sedmega poglavja Zakona o zdravstveni dejavnosti. Saj, kot rečeno, predlog zakona ne ureja področja držav članic. Glede znanja slovenskega jezika In na mnenje ZPS, predlagatelj pojasnjuje, da predlog zakona predvideva preverjanje znanja slovenskega jezika pred samostojnim opravljanjem poklica v Sloveniji. Vlagatelj ali kandidat v nobenem primeru ne bo mogel dela opravljati samostojno, ampak bo lahko le v času pripravništva, usposabljanja ali prilagoditvenega obdobja zaposlen kot nekdo, ki se usposablja pod mentorstvom in dela pod nadzorom. Tako je tudi sedaj po veljavni zakonodaji, znanje slovenskega jezika se preverja ob prijavi na strokovni izpit, ne pa v času pripravništva.
Predlog zakona predvideva, da kandidat oziroma vlagatelj izkaže znanje slovenskega jezika pred samostojnim opravljanjem dela, torej pred pridobitvijo licence, vpisom v register oziroma pred pridobitvijo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije. Predlog zakona vključuje tudi trenutno veljavni 12.č člen Zakona o zdravniški službi, ki že sedaj ne predvideva, da mora vabljeni zdravnik formalno izkazati znanje slovenskega jezika, temveč določa le, da mora delodajalec zagotoviti, da komunikacija med vabljenim zdravnikom in pacientom oziroma njegovimi bližnjimi, poteka v slovenskem jeziku. Pri tem poudarjamo, da ne gre pravzaprav, da, se opravičujem, da gre za tako potrebne in vrhunske strokovnjake kjer je znanje slovenskega jezika manj pomembno v primerjavi s strokovnim znanjem in delom, ki ga vabljeni zdravnik izvaja. Najbolj klasičen primer pri tem so srčni kirurgi na področju pediatrije. enaka analogija je uporabljena pri demonstracijskih posegih.
Stališče predlagatelja je, da je ravno zaradi vrhunskih sposobnosti, ki jih ima vabljeni zdravnik, možno komunikacijo s pacientom zagotoviti v drugih oblikah, na drugačne načine. Predlagatelj ocenjuje, da je z odzivom na mnenje ZPS in s predlaganimi spremembami k predlogu zakona, zapolnil pomanjkljive obrazložitve pri posameznih členih ter s tem odpravil in pojasnil nejasnosti. Hvala.