Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora ter drugi ugledni gostje!

Varuh človekovih pravic sicer ni bil zaprošen za podajanje pripomb na predlog zakona o medijih v okviru javne razprave, se je pa po lastni seznanitvi z njim na portalu e-uprava vendarle odločil, da proaktivno poda v zvezi z njim vsaj nekaj mnenj in jih je nato Ministrstvu za kulturo posredoval 31. januarja 2024. Varuh seveda pričakuje, da so določila vsakega, torej tudi tokrat obravnavanega zakona, oblikovana tako, da so skladna s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami ter da omogočajo medijsko svobodo in neodvisnost, ki sta pogoj za učinkovito delovanje demokratične in pluralne družbe. Po mnenju varuha mora predlog Zakona o medijih biti tak pravni okvir, ki bo omogočal tako svobodno delovanje medijev kot dejansko preglednost njihovega lastništva. Sprememba Zakona o medijih na potrebo, po kateri je varuh opozarjal več let, mora, mora določati tudi način varovanja javnega interesa ter ukrepe za varovanje etike javne besede v smislu odstranitve nezakonitih vsebin oziroma sovražnega govora. Določila Zakona o medijih morajo nedvomno poskrbeti tudi za ustrezno vključevanje otrok v medijski prostor ob njihovi hkratni zaščiti pred zlorabami.

Varuh je opozoril tudi na še nekatere druge vidike, kot so vprašanje trajnega financiranja za neprofitne medije v javnem interesu, določitev kriterijev za državno pomoč medijev, spletno nadlegovanje novinarjev in strateške tožbe proti njim in potreba po napredku glede preglednosti upravljanja državnih sredstev in sredstev lokalnih skupnosti za oglaševanje v medijskih hišah. Varuh je v že omenjenem mnenju, ki ga je posredoval v okviru javne obravnave, posebej tudi predlagal razmislek o tem, da predlagatelji zakona oziroma zakonodajalec presodi ali obstaja polje, kjer bi bilo potrebno in smiselno tudi na drug način ustrezno sankcionirati tako imenovani sovražni govor na način, ki ne posega nedopustno v svobodo izražanja. Ob tem varuh poudarja, da morajo biti tudi glede na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice omejitve in kazni glede sankcioniranja ali celo preprečevanja vseh oblik izražanja, ki širijo, spodbujajo, zagovarjajo ali opravičujejo sovraštvo, ki temelji na nestrpnosti, sorazmerne zasledovanemu legitimnemu cilju, kot je razvidno na primer iz sodbe v zadevi Erbakan proti Turčiji.

Kot je bilo navedeno že v zahtevi za sklic te nujne seje, je ogromno število prispelih pripomb in predlogov za amandmaje s strani interesnih združenj, medijev in posameznikov, predvsem pa je tudi že sama Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora na 49 straneh svojega mnenja kritično naslovila Predlog zakona o medijih. Varuh tako pozdravlja nedvomno pestro demokratično participacijo, ki se odvija v zvezi s predmetnim predlogom zakonodaje, predvsem pa tudi dejstvo, da je Zakonodajno-pravna služba naravnost zgledno opravila svojo nalogo iz prvega odstavka 27. člena Poslovnika Državnega zbora, po katerem naj bi dajala mnenje o skladnosti predlogov zakonov drugih aktov in amandmajev z Ustavo in pravnim sistemom ter o zakonodajno tehničnih vidikih predlogov.

Varuh tudi ne izključuje možnosti, da bo celovit komentar sprememb oziroma novosti, ki jih predstavlja predlog zakona, morda v prihodnje obravnaval, bodisi na podlagi pobude posameznikov ali na lastno pobudo. Hvala za vašo pozornost.