Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik, spoštovana ministrica, kolegi, kolegice. Zagotovo si ministrica za kulturo ni predstavljala tako močnega odziva državljank in državljanov na zakon, ki prinaša dodatke k pokojnini. Za izjemne dosežke na področju umetnosti in zbranih 47 tisoč podpisov pod zahtevo za zakonodajni referendum, ki bo 11. maja. Na tem mestu seveda nagovarjam državljanke in državljane, da se ga v čim večjem številu tudi udeležijo. Zakaj? Zakon prinaša na novo postavljena merila za podeljevanje tako imenovanih izjemnih pokojnin; prvo merilo predvideva sto odstotni dodatek za prejemnike Prešernove nagrade za življenjsko delo, drugo pa 50 odstotni dodatek umetnikom, ki so ob nagradi Prešernovega sklada prejeli še eno nagrado ali priznanje za izjemne dosežke. V številkah lahko govorimo o dodatku nekaj 100 evrov pa vse do tisoč 500 evrov. To je iz vidika financ lep dodatek, ki ga bi bil vesel v Sloveniji zagotovo marsikdo. Tudi učitelj, ki je 40 let svojega dela posvečal kulturi, vodil zbore, organiziral vse kulturne prireditve, pripravljal raznolik repertoar. Otrokom, 40 generacijam približeval kulturo in jih o kulturi tudi izobraževal. Investiral je ogromno svojega časa in denarja, to je bilo njegovo življenjsko delo. Po 40 letih mu pripada samo pokojnina, ki je upravičena le od vplačanih sredstev. Sprašujem se, ali obstaja možnost, ali ti izjemni posamezniki sploh lahko pridejo do teh dodatkov. Če ne, lahko upravičeno rečemo, da je teh res samo peščica. Vsi ostali pa razen kakšnih občinskih priznanj ali priznanj javnega sklada za kulturne dejavnosti, od tu dlje ne morejo. Zakon, o katerem je razpisan referendum, ki bo 11. maja letos, je zakon, ki poglablja delitve v družbi.

Predstavniki Državnega sveta so upravičeno imeli razlog za veto na zakon. Že od začetka obravnave zakona so jasno opozarjali, da zakon po eni strani zajema preširok seznam nacionalnih priznanj in nagrad, po drugi strani pa ne zajema vseh relevantnih priznanj in nagrad na širino področja umetnosti. Ne upošteva priznanja stanovskih društev, ne nagrad in priznanj celotnega dogajanja na področju umetnosti. Nekatere pa so, zanimivo, številčno neutemeljene, bolj zastopane kot ostale. Sporno za delitev dodatka je tudi državno odlikovanje, ki zaradi podeljevalca izstopa od ostalih predvidenih pogojev.

Če citiram besede nekdanjega ministra Jožefa Školča: "Ni vključenih nagrad za fotografijo, ne za scenografijo, ne za režijo, ne za to, kar sliši na ime jazz, rock, etno ali pa recimo narodnozabavne glasbe. Če boste šli gledat v seznam nagrajencev predsednika republike, boste videli, da se nagrajuje tudi na tem področju. To pomeni, da določen tip umetnikov preprosto ne bo imel naslova, s katerim bi lahko uveljavljal svojo pravico oziroma odličnost. Da ne govorimo potem še o teh mednarodnih, kjer če ni poskusa seznama, potem prihaja do neke precejšnje arbitrarnosti." (Konec citata.)

Torej, velik problem so tudi prosilci, ki že leta čakajo, da se jim razreši njihova vloga. Zakon predlaga, da se to razreši na način, da se bo upoštevalo pogoje, ki bodo definirani s tem zakonom. Ja, ta napoved arbitrarnosti je privedla državljanke in državljane do zakonodajnega referenduma.

V Novi Sloveniji bomo odlok o zakonodajnem referendumu podprli in aktivno sodelovali v referendumski kampanji. Referendum je najvišja oblika demokracije in / znak za konec razprave/ verjamem, da bodo državljani to pravico tudi odgovorno opravili.