Najlepša hvala. Sam bom tudi dodal par zadev zdaj. Iz tega dela, lahko bi rekel programa za leto 2025, če pustimo problematiko katero ste nas seznanili glede širitve, ki jo poznamo. Sam moram priznati, tudi na obeh strateških forumu na Bledu v zadnjih dveh letih sem nekako največ, lahko bi rekel empatije, doživljal o zgodbi iz Severne Makedonije. Glede na to, da so celo ime spremenili, da jih sedaj Bolgari zelo z nizkimi udarci tolčejo glede tega, da sploh niso narod, češ da je to del nekega bolgarskega naroda, mislim, čeprav so naredili vse. Tako da jaz bi se nekako osredotočil tudi s svojim vprašanjem glede na program sam. Torej, jaz mislim, da je varnost v tem trenutku za Evropo ključnega pomena, glede na to, da imamo največji spopad v Evropi po drugi svetovni vojni. Kot evropska komisarka pa vas samo spomnim, da je bil prvi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni na tleh Slovenije in v tej vojni smo zmagali in zmagali smo ne samo za to, da smo zmagali na bojnem polju, zmagali smo tudi v tem humanitarnem smislu. z vsemi 4500 in nekaj vojnimi ujetniki smo ravnali humano in zaradi tega nas je tudi simpatije potem tudi medijev in vsega ostalega, Amerike in vseh ostalih, so se obrnili na stran iz Goljata na Davida in nekako smo takrat tudi uspeli ravno s tem humanim ravnanjem in spoštovanjem mednarodnega vojnega humanitarnega prava relativno potem hitro priti v hitro biti priznani in seveda potem kasneje kot naš veliki cilj vstopiti v Evropsko unijo in tudi v Zvezo Nato. To je kot samo ena opomba. Tudi sam večkrat pozabim ta del. Ampak sedaj, če pogledamo prioritete, varnost, mislim, da je inovacije, mislim, da je kolega Gregorič nekaj začel, ja, čeprav sam sem prav na eni izmed prejšnjih sej razlagal, tu imamo tudi nekdanjega rektorja ljubljanske univerze. Evropa jaz mislim, da je predvsem inventivna, ni pa inovativna. Pomeni mi do končnega cilja inovacije kot imena, inovacija, da smo uspeli na trgu, da je to kot prodajni izdelek, paket storitev, ne pridemo. Glavni problem so skladi tveganega kapitala, torej v Evropi so to večinoma banke, bančni kapital, v Ameriki dejansko tvegan kapital prevzame tista neka zagonska podjetja v drugi, tretji fazi in jih pripelje do končnega cilja z vsem tveganjem. Vemo, ogromno podjetij na tej poti tudi propade, ogromno podjetij uspe. In to je bistvo tega, liberalnega ameriškega tržišča. To je njihova prednost, ki je zacementirana v zgodovino, v njihov sistem, v zakonodajo in tako naprej. In tu je po moje velik izziv, zakaj Evropa v bistvu s tretjo industrijsko revolucijo je končala, lahko bi rekel, svoj inovacijski, dejansko besedo inovacija v polnem pomenu, poznamo svoje inovacijske dosežke in tam je tudi končala? Sedaj vse, kar delamo z industrijskimi politikami - zdaj grem na drugo stvar -, je to, da mi še tiste inovacijske dosežke tretje industrijske revolucije. Uničujemo in se streljamo v koleno. Tukaj govorimo o motorjih z notranjim izgorevanjem. Ki so bili že ključ druge industrijske revolucije, v tretji so še dodatno narasli in ki je industrija, ki ima ogromen multiplikativni učinek tudi na Slovenijo in na vse veje industrij. Tukaj, glejte, je vprašanje seveda neke fiskalne politike do skladov tveganega kapitala v Evropi in tako naprej. Ne bom še širil dalje tega razmišljanja, ker mislim, da vemo, kje je največji problem in tu se ga tudi moramo lotiti.

Zdaj, paradoksalno stanje, da je vsaka druga beseda trajnostno v Evropi. Vidim, da tudi pod to komisijo. Spreminja se torej na podlagi evropskih volitev na podlagi moči drugih političnih strank ali pa nekih gibanj v Evropskem parlamentu sedaj, da pač je bolj striktna migracijska zakonodaja, kar mislim, da se lahko strinjamo. glede na rezultate, glede tudi na ekscese, ki jih imajo tiste države, ki imajo največ tujih migrantov. Mislim, da tukaj se zavedamo, da so ti ljudje, da migracije so bile vedno v zgodovini pozitivne, ko so šle v okviru istega civilizacijskega kroga migracijska. Migracije izven istega civilizacijskega kroga pa vedno povzročajo številne težave, zastoje in pa tudi ekscese. To so dejstva, zgodovinska, ne sto let, ampak tisoč let. To je bistvo. Naši migranti, ki so šli v Ameriko, Francijo, Avstrijo, Nemčijo, v Kanado, niso povzročali ni bilo toliko kulturnega preloma koliko je s temi, ki prihajajo iz tretjih držav. In tu imamo problem. In tukaj vidim, da je Evropska komisija glede tudi na sestavo Evropskega parlamenta nekoliko, lahko bi rekel, začela neko restriktivno politiko, kar se lahko seveda strinjam.

Zdaj, problem je tega zelenega prehoda, ki mislim, da je še vedno velika cokla. Glejte, mi se pri teh spremenjenih geostrateških povezavah, potem pri našem padcu naše konkurenčnosti tudi v visokih tehnologijah visokotehnoloških podjetij, v industriji visokotehnoloških izdelkov lahko bi rekel, izgubljamo svoj primat. Izgubljamo ga že dolgo, izgubljamo ga že mogoče 30, 25 do 30 let ob dejstvu, da še uničujemo svojo primarno industrijo, s katero smo bili / nerazumljivo/ evropske in svetovne industrije, za katero stojijo blagovne znamke, ki so vredne na desetine milijard, kot Porsche, Mercedes-Benz in vse ostalo. Kjer so družbeno odgovorna podjetja, kjer imajo delavci v Volkswagnu, BMW plače na trakih več kot 4000 evrov in ki dobivajo, tudi participirajo pri dobičkih in v vseh teh socialni zakonodaji, ki jo imajo, mi to uničujemo. Na podlagi zelenega prehoda, na podlagi zdaj celo Nemčija želijo v mojem dobrem prijatelju Mercu celo spraviti ogljično nevtralnost v ustavo. Ta gnili kompromis z zelenimi sedaj v novi vladi, jo pripelje tako daleč, da bo to velik problem. Torej, v tem vas želim opozoriti, da med temi štirimi, če gremo podnebne spremembe, varnost in dvig industrijske politike, inovacije, tudi kmetijstvo ste omenili, hrano. Poglejte, mi teh ciljev, če jih delamo zdaj ob teh hudih varnostnih razmerah, ob padcu industrije, ob padcu industrijskih politik, ob pomanjkanju inovacij, v končnem smislu besedne zveze, mi tega zelenega prehoda v tem trenutku ne moremo peljati, ker to je nekaj takega, kot da gremo na olimpijado, pa imamo nekoga v bazenu, ki ima samo eno roko in želimo, da doseže, da je olimpijski prvak ali pa da mu damo 10 kilogramov dodatnih uteži pri plavanju. To je nemogoče. Zaradi česa? Povedali ste eno, lahko bi rekel en paradoks: "odpadno železo peljemo v ZDA, kjer je seveda, kjer nimajo kuponov in ETS in vsega ostalega, kjer elektriko proizvajajo približno za sedem centov po kilovatni uri, v Evropi daleč preko 20 centov in kjer noben ne računa ogljičnega odtisa kontejnerskih ladij. Trideset 1000 litrov mazuta, po nekaterih še mazuta porabi na uro ta ladja, ki pelje staro železo v Združene države Amerike, kjer topijo zato, ker pač imajo energijo z ostalih virov in ker imajo po sedem centov. To je ta paradoks. Torej, še bolj umažemo, še več izpustov je, ko to železo vozimo s temi ladjami, ki nimajo nekih evro norm, kot jih imajo vozila recimo v cestnem prometu. In glejte, ta diskrepanca znotraj teh, lahko bi rekel, znotraj programa tistih prioritet, ki bi morali narediti, ne gre. Omenili ste Steklarno Hrastnik, sam sem nekaj delal, časa delal v dejansko v steklarni, ki je številka 1 in največji brand Slovenije, to je Steklarna Rogaška. Rogaška je imela leta 1927 svojo prvo trgovino v centru New Yorka. Torej, največja dodana vrednost v Sloveniji ima Steklarna Rogaška, nekajkrat več. Steklarna Hrastnik ima kvalitetno industrijsko steklo, ki je pač uporabnik. Zdaj vodikove tehnologije, je velika zgodba vodika. Zdaj vam povem, kaj inženirji povemo. Glejte, vodik je nima. Nekega potencial ima lahko za naslednjih 50 let. Vsi pozabljamo, da je to eksplozivna zadeva, da 30 let razvijamo tehnologije, da so pretvorbe tudi iz obnovljivih virov v vodik, kjer bi shranili neko energijo in jo spravili nazaj, da so izgube več kot 50 procentov na tej poti in da to ne zdrži. Tehnologija ne zdrži komercialne uspešnosti na trgu in smo nekonkurenčni. Z mojimi velikimi simpatijami do vidika vam povem, žal nekaj tega predznanja, tudi tehničnega vam želim dati. Zato je to fatamorgana. Mi v 20 letih, če bomo šli v izven tega in če bomo držali to pot, ki jo ima trenutno komisija, ne bomo uspeli, ne bomo nadoknadili vsega tega manjka in ne bomo zaustavili padca industrijske proizvodnje v Evropi. Mi bomo uničili tisto, kar imamo, kjer so kvalitetna delovna mesta in kjer ljudje z velikim veseljem še kupujejo te izdelke. Kitajec, ko se ti odločiš za električni avto, tudi če je znamka, tudi če je spredaj znamka BMW, Mercedes, Porsche, ko gre za električni avto, se ljudje, to je faza ekonomije, se odločijo za substitut. Nekaj, kar ima isto baterijo, nekaj, kar ima isti elektromotor in potem se odločijo za nekaj, kar je trikrat cenejše, ker to ni več tisti magnet blagovne znamke, kjer bi vse povezali, ker osnovni magnet so motorji z notranjim izgorevanjem, kjer je bila Evropa svoj primat.

Zakaj širim to razpravo? Zato, ker je pomembno, ker med varnostjo, ki je trenutno najbolj pomembna padcem tudi kmetijstva, industrijske politike, dvigom inovacij, podnebne nevtralnosti in s temi ne moremo doseči do teh standardov. In se temu moramo v trenutku odreči in prestaviti to za deset ali pa 20 let, ker nas bo ubilo in bomo padli in je to diskrepanca znotraj teh prioritet. Dejansko, to ni kritika vas kot komisarke za širitev vi predstavljate, ampak da poveste dejansko, da bomo, namesto, da bi kaj dohitevali, nas bo to kot neka utež, 10, 20 kilogramov pri tistem plavalcu, če sem karikiral neko zadevo, nas bo umaknila od tega, da bomo še konkurenčni, da bomo zmanjšali konkurenčnost. In konkurenčnosti ne bomo dosegali, ker ne moreš govoriti, da boš železo topil v Evropi, ob tem, da želiš dosegati takšne standarde, zelene standarde, kateri seveda je v redu, da so, da bi bili, ampak pri teh spremenjenih geopolitičnih razmerah, kjer se noben ne drži ničesar več in tisti, ki najbolj onesnažujejo in ob dejstvu, da je Kitajska v enem letu postavila lansko leto 106 termoelektrarn na premog, 106, potem glejte, mi tega ne moremo doseči. In ta del velikih eni izmed tega trikotnika ali pa štirikotnika velikega zelenega prehoda, ga moramo umakniti, vsaj nekatere cilje moramo premakniti za nekaj let zaradi drugih prioritet, ki so pa v tem primeru vitalnega interesa za Evropsko unijo.

Zdaj, da zaključim, kar se tiče širitev, spoštovana komisarka za širitev, po mojem mnenju glede na zgodovino Evropske unije, glede na njene širitve, pogodbe, vse, ki so trajale Evropa za neko kvalitetno širitev potrebuje novo pogodbo. Samo nova evropska pogodba, kot je bila pogodba iz Nice. Na podlagi pogodbe z Nice je lahko Slovenija relativno hitro vstopila v Evropsko unijo in tudi veliki vstop vzhodnih držav takrat skupaj s Slovenijo. Če ne bi bilo pogodbe iz Nice jaz mislim, da mi s takratnimi pogodbami bi imeli velike probleme tudi na tej poti. Jaz mislim, da nujno potrebujemo novo evropsko pogodbo. Krepitev super nacionalno elementov v tej evropski pogodbi, ki lahko odpre neko novo dimenzijo Evropske unije, vsaj na tem inovacijskem varnostnem vidiku, kjer lahko to dosežemo. To so moji pogledi in neka moja, lahko bi rekel, delna kritika tega programa, moje videnje razvoja teh dogodkov in s tem jaz tudi zaključujem svojo razpravo.

Kolega Kosi je prijavljen na tej poti. Kolega Kosi, izvolite… /oglašanje iz klopi/ Repliko imate, ja.