Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav! Spoštovani! V imenu Inšpektorata za delo lahko za lansko leto izpostavim, da je izstopala problematika, povezana s precejšnjim pomanjkanjem delovne sile. Še posebej se je to odrazilo v dejavnosti gostinstva, turizma, potem mednarodnega cestnega prometa, gradbeništva in pa v proizvodnih dejavnostih. V teh dejavnostih so manjkajočo delovno silo delodajalci nadomeščali ravno z zaposlovanjem tujcev iz tretjih azijskih držav. Pri tem so se posluževali različnih načinov pogodbenega sodelovanja z delodajalci, ki so jim zagotavljali delovno silo, pri čemer so delovno silo zagotavljali tudi delodajalci iz držav s sedežem v EU in pa delavce zagotavljali v obliki čezmejnega izvajanja storitev. Pojavljale so se nekakšne agencije kot posredniki, te agencije pa tujcev niso zaposlovali, ampak so samo našim delodajalcem iskali delavce, ki so jih nato zaposlili. Svoje storitve so zaračunali, kar ni sporno, dokler jih ne zaračunajo delavcem. Tako so potrebe po delavcih izkoriščali tudi posamezniki, sicer lastniki in pa odgovorne osebe pravnih oseb, ki so nekako na različne načine, tudi preko socialnih omrežij iskali te delavce in jih nato posredovali drugim delodajalcem, pogosto tudi v Evropski uniji in včasih še preden so jih zaposlili. Pristojnosti inšpektorat za delo pri tovrstnem načinu poslovanja nima, razen seveda v primerih suma kaznivih dejanj ali prekrškov, ki sodijo v pristojnost drugih nadzornih organov. V teh primerih te obvestimo. Inšpektorat za delo kršitve v zvezi z zaposlovanjem tujcev statistično spremlja po pojavnih oblikah in zato kršitve, ki so povezane s tujci, ne beležimo posebej glede na državljanstvo delavcev, ampak jih torej beležimo pri različnih institutih. Tako na področju tujcev beležimo kršitve v povezavi z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Na splošno lahko poročamo, da ravno pri delodajalcih, ki zaposlujejo tuje državljane je tudi več kršitev drugih zakonov, tudi Zakona o delovnih razmerjih in se kršitve nanašajo na izplačilo, na vračanje denarja v gotovini, na kršitve povezane z delovnim časom in pa vnaprej podpisane sporazume, odpovedi. Kršitve instituta plačila za delo, so tudi v lanskem letu najpogosteje ugotovljena kršitev in v deležu predstavljajo kar 42,5 procenta vseh ugotovljenih kršitev. Seveda govorim s področja delovnih razmerij. V lanskem letu je bilo ugotovljenih 53 kršitev tujske zakonodaje, konkretneje Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Od tega največ kršitev, kar 38, je šlo za to, ker so delodajalci omogočali, da so tujci opravljali drugo delo kot pa tisto, za katero imajo izdano soglasje.

Menimo, da je področje zaposlovanja in dela tujcev tema, ki jo je potrebno obravnavati širše, torej ne samo z vidika inšpekcijskega nadzora Inšpektorata za delo. Pri zaposlovanju in pridobivanju dovoljenj za opravljanje dela in bivanje se namreč vzpostavljajo celotne verige na način, da je delodajalec tuji državljan, ki zaposluje tujce, praviloma državljane iste države. Na tem mestu opozarjamo še na problematiko oziroma sporne prakse ustanavljanja družb s strani tujih državljanov iz tretjih držav. V teh primerih je postavljena odgovorna oseba s prebivanjem v tujini v tretji državi. Pravna oseba v inšpekcijskem nadzoru je tako odzivna in pa sodeluje le toliko, časa, dokler ni ugotovljena prva kršitev. Potem pa se odzivnost konča, pošta se ne prevzema in nihče ni več pooblaščen za sodelovanje v postopku. Seveda pa se začnejo priprave na prenašanje posla oziroma dejavnosti na drugo, že vnaprej pripravljeno pravno osebo.

Inšpektorat za delo opravlja nadzor tudi nad tujimi delavci, ki jih tuji delodajalci napotijo na delo v Republiko Slovenijo. Te napotitve se izvajajo na podlagi dveh zakonov. V prvem primeru, ko gre za napotovanje delavcev s strani delodajalcev, ki imajo sedež v tretji državi, kot na primer Bosna in Hercegovina, Srbija in tako dalje, je potrebno spoštovati določbe Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Ko pa gre za napotitve s strani delodajalcev, ki imajo sedež v državah Evropske unije, pa veljajo določbe Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Poleg teh dveh zakonov je treba spoštovati tudi 210. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki določa pravice napotenih delavcev v Republiki Sloveniji. Prav na področju čezmejnega izvajanja storitev in v okviru napotovanja tujih delodajalcev s sedežem v Evropski uniji, ki so v Sloveniji čezmejno izvajali storitve, je Inšpektorat za delo lani skupaj ugotovil 65 kršitev. Lahko povem, da če smo v preteklosti obravnavali predvsem tujce, ki prihajajo z območja nekdanje skupne države, pa je bilo zaradi pomanjkanja delovne sile v lanskem letu povečano tudi zaposlovanje tujcev iz daljnovzhodnih držav, kot so Indija, Pakistan, Filipini, Bangladeš in druge. Povečanje števila teh državljanov se opaža kot zaposlovanje pri slovenskih delodajalcih in pri napotitvah delavcev v Slovenijo iz držav EU. Ta skupina delavcev je nedvomno zaradi kulturne različnosti, nepoznavanja jezika, oteženega sporazumevanja in oddaljenosti od matične države še toliko bolj ranljiva. Te okoliščine, zlasti pa nepoznavanje jezika, otežujejo tudi inšpekcijski nadzor, zlasti pri pridobivanju resničnih informacij. Zaradi zagotavljanja čim boljšega spoštovanja pravic teh delavcev izpostavljamo pomembnost postavitve informacijskih točk, kjer bi lahko tujci v jeziku, ki ga razumejo, prejeli vse potrebne informacije glede njihovih pravic, da bi lahko prijavili kršitve, dobili informacije, kako se vključiti oziroma integrirati v družbo in druge pomembne informacije. Mnenja smo, da je ozaveščanje delavcev nujno, da se zagotovi spoštovanje njihovih pravic. V mesecu decembru lani smo skupaj z Veleposlaništvom Indije sodelovali pri izvedbi dogodka, na katerem smo namenili poseben poudarek ključnim pravicam delavcev, tujcev v Sloveniji, pri čemer je ta predstavitev zajemala pregled slovenske delovno pravne zakonodaje, postopke prijave kršitev in razpoložljive mehanizme za zaščito zaposlenih. V zvezi z zaposlovanjem delavcev iz daljnovzhodnih držav opažamo, da so se pojavile nekakšne agencije v narekovajih, ki v teh državah iščejo delavce in jih nato ponujajo slovenskim delodajalcem. Te agencije teh tujcev ne zaposlujejo, zaposleno imajo le nekaj administrativnega osebja, zato nadzor s strani inšpektorata za delo na opravljanje njihove dejavnosti nima vpliva. Povsem drugače pa je z delodajalci, ki so vzpostavili način, kako zaposliti delavce iz azijskih držav in jih tudi zaposlijo pri sebi, nato pa te delavce dejansko posojajo pod pretvezo poslovnega sodelovanja bodisi v Sloveniji bodisi jih napotijo v drugo državo Evropske unije. V zvezi s to problematiko posojanja bi želela poudariti, da s strani Zavoda za zaposlovanje prejemamo pobude za nadzor kršitev 7. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Težavo pri dokazovanju kršitev tega člena pa predstavlja okoliščina, da omenjeni delavci delo opravljajo na različnih lokacijah, za katere ne moremo vedeti. Nekatere so tudi v tujini, kjer nadzora sploh ne moremo opraviti. Posredovanje delavcev je mogoče dokazati le z neposrednim ugledom delovišča oziroma delovnega procesa. Glede problematike stanovanjskih razmer tujih delavcev v Sloveniji bi želela pojasniti, da so minimalni bivanjski in higienski standardi za njihovo nastanitev določeni v posebnem pravilniku. Ta pravilnik oziroma iz določb tega pravilnika izhaja, da v primeru, ko nastanitev tujcem zagotavlja tretja oseba, denimo zasebni najemodajalec, inšpektorat za delo nima pristojnosti za nadzor nad ustreznostjo bivalnih pogojev namreč inšpekcijski nadzor ne more posegati v zasebna najemna razmerja. Po tem pravilniku je delodajalec, pri katerem je tujec zaposlen oziroma naročnik dela, za katerega tujec opravlja delo, na podlagi civilnopravne pogodbe dolžan zagotoviti ustrezno nastanitev. če tujcu odda nastanitveni prostor, ki ga ima v lasti ali v najemu. Ta odgovornost velja tudi za fizične ali pravne osebe, ki so kapitalsko povezane z delodajalcem in torej tujcu oddajo nastanitvene prostore. Inšpektorat za delo pri nadzoru delodajalcev tako preverja, ali so izpolnjeni pogoji iz pravilnika in zakonodaje. In v primeru, da ugotovi, da delodajalec ne spoštuje pravil, lahko inšpektorat delodajalca zoper delodajalca ukrepa bodisi z izdajo ureditvene odločbe, lahko pa seveda v prekrškovnem postopku z izrekom globe. Te se gibljejo od 3000 do 30000 evrov za delodajalca in od 500 do 2500 evrov za odgovorno osebo delodajalca. V povezavi s to tematiko je bilo od 1. januarja lani do današnjega dne ugotovljenih skupaj 18 kršitev. Samo v letošnjem letu je inšpektorat obravnaval že šest kršitev vezanih na pogoje nastanitev tujcev. V januarju je izdal tri ureditvene odločbe v zvezi z neprimernimi nastanitvenimi pogoji in začel dva postopka o prekršku. Lahko povem, da tudi v izpostavljenem primeru 11 Filipincev, ki so zaposleni v podjetju Arriva postopke vodijo inšpektorji sektorja za prednostno odzivanje, pri čemer zaradi interesa vodenja postopka o ugotovitvah v tem trenutku še ne moremo poročati. Inšpektorat je pristojen tudi za izvajanje nadzora nad določbami Zakona o urejanju trga dela. V zvezi s tem naj najprej izpostavim področje posredovanja dela delavcev uporabniku brez dovoljenja in vpisa v register pri ministrstvu, pristojnem za delo. V povezavi s tem smo lani ugotovili kršitve v 52 primerih. K temu lahko prištejemo še šest kršitev 169. člena Zakona o urejanju trga dela, ki so se nanašale na delodajalce s sedežem v drugi državi članici Evropske unije, ki so na območju Republike Slovenije opravljali dejavnost. Pri nadzorih določb Zakona o urejanju trga dela se srečujemo predvsem s problematiko nezakonitega posredovanja posojanja delovne sile. Pri tem velja opozoriti, da zakon pri definiciji posredovanja delovne sile navaja le zaposlene delavce, ne zajame pa primerov, ko gre za posredovanje študentov, delavcev po pogodbi civilnega prava in pa upokojencev. Ocenjujemo, žal, da je nezakonitega posojanja s strani delodajalcev, ki za to ne izpolnjujejo pogojev, veliko. Ugotavljanje elementov posredovanja delovne sile pa je zelo zahtevno. Udeleženci tovrstnega početja so postali previdni in poskušajo, vsaj formalno, v sklenjeni pogodbi prikazati, da gre za poslovno sodelovanje, čeprav se dejansko izvaja posredovanje delavcev. Veliko teh kršitev opažamo ravno v dejavnosti gradbeništva in pa torej drugih dejavnostih, kjer predvsem primanjkuje delovne sile.

Moram poudariti, da samo z inšpekcijskimi ukrepi stanja ne bo mogoče urediti. Pri izvajanju akcije v dejavnosti gradbeništva na inšpektoratu načrtujemo različne pristope in smo mnenja, da bi se veljalo prav v tej panogi posvetiti z namenom, da se z ustrezno zakonodajo bolje uredi to področje. Po našem mnenju bi bilo smiselno postaviti pravila, ko je na posameznem gradbišču večje število udeležencev gradnje. O tem, kakšni so med njimi odnosi, kdo nosi odgovornost, na kakšen način mora potekati sodelovanje naročnik, podizvajalec, koliko dolgo verigo podizvajalcev lahko dopustimo in druga odprta vprašanja.

Podobno se je prikrito nezakonito zagotavljanje dela delavcev uporabnikom razširilo na proizvodnjo, predelovalno dejavnost, skladiščno dejavnost, polnjenje polic v trgovskih centrih, gostinstvo in druge. Navedena praksa je seveda sporna, a žal zelo razširjena. Postopki v zvezi z dokazovanjem nezakonitosti posredovanja dela delavcev uporabniku so zelo zahtevni, saj je že prvi korak, to je neposredna zaznava nezakonitega opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev, uporabnikov na terenu, prav zaradi prikrivanja in lažnega prikazovanja dejanskega stanja tako s strani delodajalcev kot tudi delavcev, velikokrat onemogočena ali izjemno otežena. Nadzori so tako dolgotrajnejši, saj posredovalci na različne načine poskušajo prikriti elemente nezakonitega posredovanja. Delavce na primer razpršijo po celotni Sloveniji različnim uporabnikom, sklepajo najemne pogodbe za najem prostorov in delovne opreme, sklepajo navidezne pogodbe o poslovnem sodelovanju. Računi za opravljeno delo posredovanih delavcev se glasijo na plačilo navidezno opravljenih storitev ali celo plačilo blaga, dejansko pa gre za plačilo opravljenega dela posredovanih delavcev. Nezakonito zagotavljanje dela delavcev uporabnikov odkrivamo zlasti v usmerjenih akcijah nadzora, ko na deloviščih največkrat obravnavamo tujce, ki delajo v težkih pogojih dela in za nizko plačilo marsikdaj ne da bi sploh vedeli, kdo je dejansko njihov delodajalec.

V zvezi z dejavnostjo posredovanja delovne sile velja omeniti veliko število delodajalcev, ki so vpisani v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikov, kar pomeni, da imajo pravico zakonito opravljati to dejavnost. Seveda moramo med temi delodajalci potrebno ločiti prave agencije, ki pri svoji dejavnosti spoštujejo zakonske določbe, ki torej določajo pravila posojanja in pa tiste druge registrirane delodajalce, ki so dovoljenje in vpis v register opravili samo z namenom, da se formalno zadosti zakonu in inšpektorju za delo. Način dela sodelovanja med naročnikom in podizvajalcem pa poteka mimo zavezujočih zakonskih določb zakona o delovnih razmerjih in Zakona o urejanju trga dela, ki ureja posredovanje delavcev. Tovrstna praksa se torej, kot omenjeno, že največkrat pojavlja prav v dejavnosti gradbeništva in pa tudi kovinske industrije. Razlogov je več, eden je zagotovo finančni vidik, saj zakoniti način posredovanja delavcev za naročnika ne more biti cenejši, kot je njegov zaposleni delavec. Omeniti je potrebno tudi delodajalce, ki so vpisani v register, sodelovanje z naročnikom pa formalno opravljajo na dva načina: kot posredovanje delavcev in kot poslovno sodelovanje, dejansko pa ni razlike. Razlog je v tem, da zaposlujejo tujce, za katere so pridobili dovoljenje za zaposlitev, zato jih ne smejo posredovati uporabnikom. Smo mnenja, da je ena od možnih rešitev ta, da bi s spremembo zakonodaje omejili za delo agencije, da bi lahko opravljala samo dejavnost posredovanja, ne pa tudi poslovnega sodelovanja. Lahko poročamo tudi o posredovanju delavcev, ki ga izvajajo delodajalci s sedežem v Evropski uniji. Gre predvsem za pravne osebe, ki imajo sedež na Hrvaškem, obravnavali pa smo tudi delodajalce s sedežem na Portugalskem in Slovaškem. Po naših informacijah so namreč postopki zaposlitve delavcev tujcev na Hrvaškem mnogo enostavnejši in hitrejši kot v Sloveniji. V takih nadzorih se uporabljajo predvsem določbe Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in pa tudi v povezavi z Zakonom o delovnih razmerjih in Zakonom o urejanju trga dela. Delodajalci s sedežem v Evropski uniji, ki želijo zakonito opravljati dejavnost zagotavljanja delavcev uporabniku, morajo biti vpisani v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb pri ministrstvu. Trenutno je po naših podatkih v evidenco vpisanih devet pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji.

Zaradi povečanih migracijskih tokov in pomanjkanja delovne sile, vedno večji delež zaposlenih predstavljajo tuji delavci, predvsem torej državljani iz oddaljenih tretjih držav. Na podlagi teh naših ugotovitev iz inšpekcijskih nadzorov, naših podatkov in pa podatkov ter informacij drugih nadzornih organov in ostalih deležnikov s področja dela, bomo skladno s programskimi usmeritvami v letu 2025 posebno pozornost posvetili spoštovanju pravic delavcev tujcev iz tretjih držav, zato na inšpektoratu načrtujemo in že izvajamo nadzore, v katerih v katerih posebej preverjamo zagotavljanje pravic tem delavcem.

V zvezi z opravljanjem čezmejnih storitev bo pozornost posvečena tudi slovenskim delodajalcem, ki delavce napotujejo v države Evropske unije, vendar ne izpolnjujejo vseh pogojev za napotitev. Na tem segmentu nadgrajujemo sodelovanje tudi z Zavodom za zaposlovanje. Sicer na inšpektoratu že vrsto let ugotavljamo, da delodajalci, ki izvajajo posredovanje delavcev k uporabniku, pogosto ne izpolnjujejo zakonskih pogojev. Tako bomo v letošnjem letu v zvezi s problematiko delodajalcev, ki zagotavljajo delo delavcev uporabniku, opravili določeno število nadzorov pri delodajalcih, ki sicer izpolnjujejo zakonske pogoje za izvajanje te dejavnosti, torej imajo dovoljenje in so vpisani v register oziroma evidenco, vendar pri njenem izvajanju ne spoštujejo zakonskih določb, torej predvsem tistih, ki zahtevajo zagotavljanje enakih pravic napotenim delavcu, kot jih imajo delavci, zaposleni pri uporabniku. Na podlagi prijav delavcev, informacij, pridobljenih s strani sindikatov in drugih delavskih organizacij, ter podatkov o izdanih soglasjih za zaposlitev tujcev smo ocenili, da je dejavnosti prevoza treba posvetiti več pozornosti in tako lahko povem, da v letošnjem letu že teče usmerjena akcija na tem področju. Lahko tudi dodam, da se je v ta namen v začetku letošnjega leta usposabljalo več inšpektorjev za izvajanje nadzora nad delovnim časom z uporabo zapisovalne opreme, to je tahografi.

Zdaj, kar zadeva predlagana sklepa lahko glede prvega predlaganega sklepa, ki naj bi ga sprejel odbor povem, da smo konkretne predloge glede spremembe zakonodaje podajali in s tem že sodelovali z resornim ministrstvom. Ti naši predlogi bodo izpostavljeni tudi v poročilu o delu inšpektorata za preteklo leto, ki bo v kratkem objavljeno na naši spletni strani, zato vas ob tej priložnosti vljudno vabim k branju.

Glede drugega sklepa pa pojasnjujemo, da smo nadzor. Zaposlovanja in dela tujcev, nezakonitega posojanja delovne sile ter nadzor zagotavljanja dela delavcev uporabnikov že vključili v programske usmeritve. Torej za letošnje leto. O ugotovitvah bo mogoče poročati po zaključku akcije oziroma poostrenih nadzorov. Glede sistematičnega preverjanja poslovanja vseh gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela tujih delavcev, ki ga razumemo v smislu nadzora posrednikov, ki tujcev ne zaposlujejo, našim delodajalcem pa samo iščejo delavce, ki jih ti nato zaposlijo, svoje storitve pa zaračunavajo, pa moramo opozoriti na pristojnosti Inšpektorata za delo, ki jih pri tovrstnem načinu poslovanja nima, razen seveda v primeru, da ko zaznamo sum kaznivih dejanj ali prekrškov, o tem obvestimo pristojne organe. Hvala za pozornost.