Hvala lepa za besedo. Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam!

Spoštovani gostje, hvala, ker ste prišli na današnjo sejo, ki smo jo sklicali v Novi Sloveniji. Pri tem hitrem pogledu, ko vas takole pogledam, najprej ugotovim, da ni ministra za delo, ministra pristojnega za delo, Luka Mesca. Pa toliko, bom rekel, enih lepih besed vedno, kadar odpre usta o dostojnem delu, dostojnem plačilu, dobrih delovnih pogojih in tako naprej, ko pa je treba priti na sejo, pa ga ni. Enako tudi, ko je bilo treba priti v oddajo Tarča, je najprej rekel, da je zbolel, naslednji dan, v petek, pa je seveda že bil na redni seji Državnega zbora. Toliko o tem. Če bi danes tu obravnavali Palestino. Ali, bom rekel, kakšno drugo temo, ki bi bila Luka Mescu bolj po godu sem prepričan, da bi na to sejo tudi prišel. Zato me, bom rekel, na nek način zelo žalosti, da danes ni tukaj pristojnega ministra, ampak z vsem spoštovanjem je poslal državnega sekretarja.

Tisto, kar bi rad uvodoma povedal in bi rad bil tukaj zelo jasno razumljen je to, da obsojam kakršnokoli izkoriščanje tako delavcev, kakor tudi podjetij. Ne odobravam nikakršnega izkoriščanja. In danes gledam koalicijo, predvsem Poslansko skupino Levica, kaj boste naredili, da vsega tega, kar smo gledali v medijih in kar bom predstavil tekom te svoje razprave, da tega več ne bomo gledali v medijih. Samo to me zanima, dejanje, kako bomo preprečili vse nadaljnje zlorabe tujcev in pa seveda tudi naših državljanov. Sami ste verjetno obveščeni in ste veliko izvedeli iz medijev. Zadnja medijska razkritja upravičeno vzbujajo skrb, da so tuji delavci prepuščeni tako na milost kakor tudi nemilost izkoriščevalskih kadrovskih agencij. Tukaj bi rad takoj uvodoma tudi poudaril, da niso vse agencije izkoriščevalske, da imamo agencije, ki dobro in pošteno delajo, imamo pa tudi tiste agencije, ki delajo, bom rekel, zelo slabo in s temi se je treba v naši državi ukvarjati. Ljudje so izkoriščeni, živijo v človeka nevrednih razmerah. Ravnanje z njimi pa meji, bom rekel, na meji trgovanja z ljudmi in novodobno suženjstvo. Vsekakor pa gre za nekaj, kar je daleč od dostojnega in zakonitega posredovanja delavcev. Pri nas je 150000 delovnih aktivnih tujcev, leta 2021 se je delež tujcev med delavci povečal za tretjino. Zaradi velikih potreb po delovni sili je na našem trgu dela vedno več posredniških agencij, ki so v tem prepoznale, bom rekel, priložnost za zaslužek na plečih nedolžnih ljudi. Kadrovske agencije rastejo kot gobe po dežju, pri nas jih je že 128. Glede na sporne prakse je očitno, da so pogoji za pridobitev statusa za ustanovitev zasebnih kadrovskih agencij enostavno premili in tudi polni anomalij. Slovenija bo lahko brez takojšnjih ukrepov na črni listi glede zagotavljanja pravic tujih delavcev, to pa pomeni, da je treba ukrepati. Kot poročajo mediji, je direktor kadrovske agencije Workforce nekdanji župan Boštjan Trilar, ki je tudi osebni prijatelj ministrice Tanje Fajon, z njo hodi tudi na različna pustovanja. Kar smo videli na socialnih omrežjih, ta ista ministrica Tanja Fajon pa je dva tedna nazaj na Filipinih podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju na trgu dela med Filipini in Slovenijo, sporazum o medsebojnem sodelovanju na trgu dela, pazite, s poudarkom na dostojnih razmerah za tuje delavce. Tovrstni dokumenti naj bi ščitili tuje delavce, ki so pri nas zakonito z vsemi dovoljenji za delo, pa vendar se v takšnih primerih ni mogoče znebiti občutka, da so v mednarodnem prostoru zakoniti delovni migranti, torej tujci, ki delajo, prispevajo v skupno dobro države gostiteljice in se vključujejo v njeno družbo, obravnavani so pa mnogo slabše kot nezakoniti migranti. V konkretnem primeru ne pogrešamo le ukrepov pristojnih pač pa tudi aktivacijo, bom rekel, nevladnih organizacij. Spomnimo se samo njihove njihovih zavzetosti glede blatnih krav, zdaj pa se, spoštovani, ko se pogovarjamo o ljudeh, pa so, bom rekel, vsi tiho, tiho je tudi minister za delo Luka Mesec. Najhujše ob vsem tem pa je, da se takšne prakse tudi dopušča. Spomnimo se podjetja Marinblu, kjer je šlo podobno za izkoriščevalski odnos do indijskih delavcev. Se je kaj zgodilo? Nič se ni zgodilo, nič se ni spremenilo. Tri leta kasneje zakonca Šušter mirno delata naprej, samo sprašujemo pa se lahko, kako je možno, da se kaj takega sploh lahko dogaja. Za nameček je pa lani še zaokrožila vest, iz medijev smo prebrali, da naj bi dobila še 250 tisoč evrov evropskega denarja.

Zdaj pa tisto, kar je tukaj zanimivo. Po dogajanju v Marinblu smo seveda dobili zakonsko podlago, ki se ji reče štempljanje, bom rekel novo birokratsko zahtevo, ki je sama sebi namen in obremenjuje vse ki spoštujejo pravila, ne preseže pa kršiteljev. Se pravi, nekdo, ki nima ene ure dela v gospodarstvu, z vsem spoštovanjem, njegova prva služba pa poslanec Državnega zbora, je pripravil in napisal zakon, Zakon o štampljanju, ki sicer v njegovi pisarni to zadevo odlično funkcionira, v praksi pa štempljanje prinaša več škode kot kakršnekoli koristi. Trgovka, ki bo delala, se bo šla štempljat, kakor da je odšla domov, potem pa bo recimo šla nazaj delat, to pa je pol realna situacija v praksi. Treba je pošteno povedati, da je ta vrhunsko menedžerirana Vlada ta zakon zdaj odpravila, vsaj en del tega zakona glede evidenc oziroma štempljanja, da se ta zdaj delno odpravlja, pa vendar je to na nek način pokazatelj, kako trenutna Vlada, pa tudi stranka Levica, ki obvladuje ta resor, nima, bom rekel, nekega občutka za resne težave v tej državi in roko na srce, nima posluha za ljudi, zdaj se ne bo treba štempljati več med malico. Pred našimi očmi se zdaj dogaja, bom rekel, trgovanje z ljudmi, novodobno suženjstvo na nek način pa pristojni gledajo stran in to ni od danes, ta zadeva, traja že tri leta, od podjetja Marinblu se recimo na tem področju ni spremenilo ničesar. Z dopuščanjem takšnih praks, ki jih pa zdaj vidimo v medijih in hvala lepa medijem, da take stvari razkrivajo, se pa kršiteljem sporoča, da lahko izigravajo to delovnopravno zakonodajo, danes so na vrsti tujci, jutri bodo pa na vrsti naši državljani. In na tem mestu mi je res žal, da danes ni tukaj Luka Mesca, ker govorimo o tako pomembni problematiki. Na oblasti imamo tudi Vlado, v kateri sta dve stranki, ki bom rekel, da se razglašata za socialni stranki, ena od njih celo obvladuje Ministrstvo za delo. In kaj dejansko spremljamo, krilatic o dostojnem delu, plači, socialni varnosti. V praksi pa vedno znova in znova neka razkritja o nepravilnosti in odnosu do najranljivejših v naši družbi, od zgodb tujih delavcev do invalidskega podjetja CSS, da ne omenjam porasta revščine in to med tistimi, ki so zaposleni in delajo prekarnega dela in še bi lahko našteval.

Zdaj, kakšni so predlogi sklepov za nujno sejo? Predlagamo, da Odbor za delo Ministrstvu za delo naloži pripravo ustrezne zakonodaje na področju agencijskega dela, ki bo preprečila tovrstne prakse, pa jaz upam, da ne bomo dobili zdaj tukaj nekega zakona v stilu štempljanje 2, pričakujemo pa tudi intenzivnejše inšpekcijske nadzore. Intenzivnejše inšpekcijske nadzore. Zato bi rad potem tudi slišal s strani inšpekcije, kakšne so vaše težave, se mogoče koga bojite, kakšnega delodajalca, s kakšnimi težavami se srečujete, ko pridete do delodajalcev in tako naprej. In ključne anomalije, ki bi jih morali zakonsko urediti. Agencije zakonsko niso dolžne razkriti strukture pristojbin ali pogodbenih pogojev, kar jim omogoča, bom rekel, na eni strani izkoriščanje. Pogodbe so prav tako pogosto v jeziku, ki ga delavci ne razumejo in skrivajo, bom rekel, nepoštene pogoje, kot so dobitki od plač in prekomerni delovni čas. Bivalna dovoljenja odvisno od določenega delodajalca omejujejo možnost menjave službe tudi v primerih zlorab, premalo zaščitnih mehanizmov pred maščevanjem delodajalcev, če recimo delavec prijavi zlorabo. Poleg tega pa bi se navezal na inšpekcijo. Vsekakor menim, da bi bilo potrebno okrepiti inšpektorat za delo, da bi lahko bolje nadzoruje izvajanje pravil, ki že veljajo, se pravi izplačevanje plače, regresa in nadurno delo. Predvsem si pa želim, da bi bili človek človeku človek in da takšnih stvari, ki jih gledamo v medijih, enostavno ne bi več gledali. In tukaj, kot sem že prej povedal, res zahvala medijem, ki opozarjajo na takšne prakse. Recimo podjetje CSS je bil en tak, bom rekel, primer vsega tega. Mediji so odigrali, bom rekel, tukaj ključno vlogo, da to podjetje danes še naprej dela in da ga ni, da ga niso prodali. Luka Mesec je sicer podpisal sklep proti likvidaciji, ampak roko na srce, bil je stisnjen v kot in ni imel druge možnosti zaradi medijskega pritiska in pa ljudi, ki so, bom rekel, masovno stopili na stran teh zaposlenih v Škofji Loki, ki so si želeli in pa ostati, delati gor. In samo ugibamo lahko, kaj bi bilo, če ne bi bilo takih medijskih razkritij in pa take medijske podpore v primeru podjetja CSS. Enako je tudi v tem primeru s temi filipinskimi delavci pa z indijskimi delavci v Marinblu. Imam občutek, da mediji pač delajo tisto, kar bi morala delati inšpekcija. Oktobra lani je sicer Luka Mesec govoril o reorganizaciji inšpekcije oziroma inšpekcijskih služb, da inšpekcija v naši državi ne bo več brezzobi tiger. Danes vidimo, da ta inšpekcija nima zob, čeprav je Luka Mesec to par mesecev nazaj govoril. Agencijski delavci so problem in to veste že dlje časa. V skoraj treh letih ta Vlada na tem področju enostavno ni naredila nič, samo Indijce v podjetju Marinblu smo zamenjali s Filipinci v podjetju Arriva. Za pridne in poštene dobimo v naši državi štempljanje vedno nove davke, birokracijo, za barabe pa očitno ovir v naši državi ni. Jaz mislim, da je potrebno za dostojno delo, je potrebno delavce tudi dostojno plačati, delo pa se mora plačati in izplačati. Sem pa prepričan, da bi bilo težav s tujci bistveno manj, to je moje mnenje, če bi najprej izkoristili domačo delovno silo. Se pravi, težav s tujci bi bilo bistveno manj, če bi najprej izkoristili domačo delovno silo. Dobro plačajmo, naše državljane pa bo težav manj, to je moje mnenje. Včeraj sem gledal recimo oddajo Tednik, kjer je bilo govora o gradnji novega zapora in pa tudi o pravosodnih ministrih, da jih primanjkuje. Enako je tudi z inšpektorji in inšpektorjev je premalo. Zunaj so razpisi, nihče se ne javi. Vsaj po besedah državnega sekretarja je očitno plača premajhna, tako sem zadnjič izvedel iz ene televizijske oddaje. Podobno pa je tudi v domovih za starejše, enostavno ni kadra. In enostavno ne bo druge, da bo treba, da bomo dobili kadre v domove za starejše narediti to bolj privlačnejše, da bodo ljudi tja prišli. Prišli pa bodo, če bodo za svoje delo tudi dobro in pošteno plačani, ne. V življenju so zelo pomembne prioritete. Če ste v Levici znali ustanoviti tri nova ministrstva, našli kader, ki zdaj dela na daljavo in tako naprej od doma, ste ustanovili tri nova ministrstva, a ne, ste našli kader, a ne, bo treba najti tudi kader za inšpekcijo, da bomo zaposlili dodatne inšpektorje, ki se bodo ukvarjali predvsem s tistimi, ki kršijo delovnopravno zakonodajo. Treba jih bo tudi dobro plačati. Janez Cigler Kralj je s svojo ekipo gradil domove za starejše, Maljevac, minister zdaj reže trakove po celi državi, je pa žalostno, da mi teh postelj enostavno ne moremo zapolniti, da so prazne in prazne bodo toliko cajta, dokler mi teh ljudi ne bomo pošteno plačati. In zato še enkrat poziv vsem odločevalcem v naši državi, najprej je treba za delo izkoristiti našo delovno silo. Obstaja zdaj kar nekaj hitrih ukrepov in jih bom zdaj tudi naštel. Treba je še bolj nagrajevati delo, še bolj nagrajevati delo, plačati ljudi, tiste, ki delajo. Razlika med minimalno plačo in pa socialno je premajhna. Z našim zakonom v času prejšnje vlade smo sprejeli Zakon o dohodnini, kjer so vsi zaposleni, ne na račun podjetja, ampak na račun države, dobili višje plače. Socialna država je za mene taka, ki nagrajuje delo, tiste, ki delajo in pomaga tistim, ki ne morejo delati, ne tistim, ki ne želijo delati. S tem dvigom plač, ki smo ga zakonsko uredili v času naše vlade, bi povprečno dobili še eno plačo več državljani. Kaj je naredila vaša vlada? Ni treba godrnjati. Vi ste ta zakon, Vlada Roberta Goloba takoj razveljavila, ko ste dobili oblast. škarje in platno v rokah, se pravi, delovnim ljudem ste vzeli praktično eno plačo na leto in to je dejstvo. Jaz sem že večkrat do zdaj in to se spet nanaša na to, kar govorim, da je treba najprej izkoristiti našo delovno silo in nihče v tej dvorani me ne bo prepričal, da se motim. In sicer že večkrat sem predlagal Zakon o urejanju trga dela, s katerim bi zdravi posamezniki, ki prejemajo denarno socialno pomoč, morali iti delat, se vključiti v trg dela, ne pa da izkoriščajo socialo. Govorimo o zdravih posameznikih. V času naše vlade smo seveda ta zakon tudi vložili, Levica je dala takrat pobudo za referendum in s tem je blokirala, da bi bil ta zakon sprejet. Tudi večkrat je bil že ta zakon vložen v času te Vlade, tudi sam sem ga vložil, enako tudi z župani jugozahodne Slovenije, skupaj s 30 tisoč podpisi. v času te koalicije, te vlade nismo zbrali zadostno število glasov, da bi bil ta zakon sprejet.

Naslednja stvar je dvojni status upokojencev. Brez skrbi, tisti upokojenec, ki mu pripadajo vsi pogoji in se je upokojil, da rabi v življenju več delati. Imamo pa v naši državi, bom rekel, veliko število upokojencev, ki bi kljub svoji starosti, se čutijo še sposobne in bi še z veseljem naprej radi prispevali k družbi in bi se tudi radi zaposlili, zato je v zakonodajnem procesu tudi dvojni status upokojencev, ki smo ga vložili v Novi Sloveniji, ampak ob dejstvu, da bi tisti upokojenec, ki je dosegel pogoje, dobil celotno pokojnino, ne pa da mu država vzame od 60 do 80 procentov pokojnine. Zakon je, kot sem rekel, vložen v zakonodajni postopek, je v Državnem zboru, vložili smo ga v Novi Sloveniji, podprimo ta zakon, dajmo omogočiti tistim upokojencem, ki si želijo delati, da naj delajo naprej. Saj isto imamo zdaj, s tem, da mu pač država ne bi vzela večino njegove zaslužene pokojnine, ki jo je zaslužil v 40 letih dela. Ko sem govoril o tem, da je treba najprej izkoristiti domačo delovno silo, se moj apel nanaša tudi na to, da bi recimo, da vidim ogromno možnosti tudi v bolj vitki javni upravi. Vi ste šli mogoče, bom rekel, v neko drugo skrajnost, ste povečali število ministrstev, in če v realnem sektorju v gospodarstvu manjka 20 tisoč ljudi, sem prepričan, da se da nek del ljudi v javni upravi preusmeriti v gospodarstvo. Ne zdaj mojih besed tule obračati, ne zdaj mojih besed tule obračati, ampak želim povedati, da če nam v gospodarstvu primanjkuje ljudi, jaz mislim, da se da z neko digitalizacijo, z neko reformo zmanjšati število zaposlenih v javni upravi in jih pač preusmeriti v gospodarstvo, kjer nujno potrebujemo ljudi.

Predvsem pa tisto, kar mene osebno najbolj boli pri vsem tem, ko obravnavamo problematiko o tujcih, pa je, noro je, noro je, da na tisoče in tisoče naših državljanov beži v tujino za boljšim kruhom, za boljšimi pogoji, mi pa ves čas, bom rekel sem, vozimo in uvažamo tujo delovno silo in tukaj je treba nekaj pošteno povedati. Konstanten prihod tuje delovne sile pomeni, da plače in pa standard naših državljanov enostavno ne bo naraščal, ker bo tujec vedno delal za minimalca in tukaj se streljamo v koleno vsi, zaradi tega, ker enostavno ne povemo dosti dobro oziroma ne razložimo ljudem, da bi morali naši državljani iti delat, ne pa da konstantno uvažamo tujo delovno silo.Ampak dokler mi teh ukrepov ne bomo sprejeli, je pa edina druga opcija, ker mi delovna mesta rabimo, da pripeljemo ljudi iz tujine. Tako kot počnejo to, bom rekel, tudi druge evropske države. Za to, ko je govora o tujcih oziroma o naših državljanih, ki se, bom rekel, vsako leto v tisočih izseljujejo. Teh ljudi je na letni ravni lahko tudi več, kot je prebivalcev recimo Postojne. In bežijo iz naše države ven, kar je žalostno in se jim iz srca para, moramo sprejeti neke davčne olajšave, da se mladi vrnejo in da pa pridejo živeti nazaj v Slovenijo. To mi potrebujemo, da se naši državljani, ki so leta in leta od osamosvojitve dalje šli v tujino s trebuhom za kruhom, da pridejo nazaj, da pridejo živeti in delati nazaj v našo državo. Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe, da bodo mladi videli, da lahko tukaj izkoristijo svoje potenciale, da jih ne duši davčna zakonodaja, birokracija in tako naprej. Ampak roko na srce, dokler bo ta aktualna oblast mladim podjetnikom, normirancem, espejem non stop povečevala davke, bodo ti ljudje masovno bežali iz naše države. In je treba to tudi pošteno povedati. To so bili zdaj, bom rekel, neki hitri ukrepi, za katere menim, da bi prinesli takojšnje rezultate. Dolgoročni ukrep, ki ga pa vidim. Ta pa se ne bo zgodil čez noč, se pa lahko zgodi ponoči, z vsem spoštovanjem pa je to, da imamo politiko, ki bo družinam prijazna politika, kar je pomembno za demografsko sliko države. Vi ste recimo takoj, ko ste prišli na oblast, ukinili urad za demografijo, tri nove ministre, ste se pa v isti šus imenovali, ne. In če v naši državi ne bomo enostavno delali na družinski politiki, ki bo prijazna, lahko v našo državo Slovenijo pripeljemo pol Bangladeša delati. Največ šteje to, da je družba sprejemljiva za otroke, da so otroci v naši družbi, v naši državi zaželeni in da se v nadaljevanju ukvarjamo predvsem s tem lažjim usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, da je čim več ukrepov, da se starši čim bolj in lažje odločajo za rojstvo otrok in za tudi vse nadaljnje otroke. Politika blizu družinam. Rešitve so, samo videti jih je treba.

Bi pa povedal še večkrat, ko obravnavamo kakšno zakonodajo in kot poslanec se mora človek vprašati kako bo ta zakonodaja, ki jo bomo sprejeli v Državnem zboru, se dotikala tistih, ki se jih bo dotikala in jih pol vprašaš, kako se bo ta zakonodaja vas dotikala. Enako se pa tudi kot poslanec večkrat vprašam, koliko imajo pa to recimo nekje v tujini narediti, recimo v sosednjih državah? To je en tak lep primer. In ko sem brskal po dokumentih, sem odkril tudi, da imata ta sistem z uvozom tuje delovne sile zelo dobro rešena Italija ali pa tudi Madžarska. Podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom tuje delovne sile so strogo nadzirane in pa regulirane s strani države. In pri nas tega ni. Ne vem, kaj čakate v Levici tri leta od Marinbluja do sedaj. Če povem zelo preprosto, če neka kadrovska agencija, ki želi zaposliti deset slovenskih državljanov in to, te delavce želi dati nekemu slovenskemu podjetju, je to, je ta kadrovska agencija kontrolirana in regulirana. V kolikor pa kadrovska agencija posreduje slovenskemu podjetju deset tujcev, pa ni ne nadzirana, ne regulirana. Zato vsaka, ki ima 5 minut cajta, seveda vozi tujce, samo ker je to pač postal nek, bom rekel, zelo velik biznis in kar ste lahko videli tudi v oddajah na televiziji.

Tisto, kar je mene zelo šokiralo, je to, da pred kratkim je bila ena dokumentarna oddaja na RTV ju, ki se je začela z besedami več tujih delavcev, ki so na delo prišli iz jugovzhodne Azije. In tam je ta delavec, ki je prišel delat k nam, razlagal, plačal sem 3000 evrov, da sem prišel v Slovenijo, v agenciji sem plačal 10000 evrov, v Slovenijo sem prišel preko agencije, moja družina je indijski agenciji plačala 12000 evrov, da je potem plačala slovenski agenciji. Niti sam več ne ve kateri. Se pravi nek tujec, ki je prišel iz tujine k nam delat. Še preden je prvi dan stopil v podjetje, je že postal suženj z dolgom, bom rekel 15000 evrov in je vedel, da mora ta dolg odplačati in da bo za to moral precej delati in pa garati in požirati vse pač najslabše. In tukaj pa zdaj nastopi stranka Levica, vi vodite Ministrstvo za delo, kaj bo storila Levica, kakšen zakon nas bo čakal, kaj boste naredili, da boste preprečili vso to izigravanje, bom rekel, s tujo delovno silo.

Še enkrat bi rad povedal uvodoma, kar sem, kar sem povedal uvodoma, bi rad še enkrat povedal, da obsojam kakršnokoli izkoriščanje tako delavcev, kakor tudi podjetij. Ne odobravam nobenega izkoriščanja. In danes, kot sem rekel, gledam stranko Levica, kakšne zakonodajne predloge boste pripravili. Samo to me zanima. Ustaviti je treba vsakršno izkoriščanje. najprej tuji delavci, potem pa naši. Potrebno je, da delavcem iz tujine ponudimo pošteno zaposlovanje. Oni so prišli ne pozabiti, bom rekel, legalno v našo državo in da imajo enake pravice, kot jih imajo recimo slovenski državljani: regres, dopust in tako naprej. In s posredovanjem delavcev v kolikor se te zadeve ne bodo rešile, da ne bom narobe razumljen, naj se ukvarjajo z Zavod za zaposlovanje in pa tiste agencije, ki imajo koncesije in spoštujejo pri svojem delu delovno pravno zakonodajo. Ukvarjati se je pa treba predvsem s tistimi, ki kršijo delovno pravno zakonodajo, ki bom pa rekel, da z delavci zelo grdo ravnajo in s temi podjetji se je pa treba ukvarjati in tega ne smemo dopustiti.

Mi smo danes predlagali tudi dva sklepa v Novi Sloveniji. In sicer Odboru za delo, družino in socialne zadeve in invalide predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe. Prvič: Odbor za delo, družino in socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v roku enega meseca pripravi konkretne zakonodajne predloge za ureditev področja agencijskega dela in preprečevanje zlorab pri posredovanju dela. In pa drugič, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga, da Inšpektorat Republike Slovenije za delo sistematično preveri poslovanje gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela. Tujim delavcem. Toliko zdaj na hitro, v začetku, potem pa se bom pa v nadaljevanju še javil k razpravi. Hvala lepa.