Dober dan. Jerak Alenka, tu sem v imenu sektorja za Severno in Južno Ameriko ter Karibe Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Ne samo kot formalno predstavnica ministrstva, ampak tudi kot nekdanja generalna konzulka v Clevelandu, ki je bil danes večkrat omenjen.

Pozdrav najprej predsedujoči, državni sekretarki, članom komisije in seveda tudi predstavniku Asefa zahvala za to obširno študijo. Jaz sem jo z velikim veseljem prebrala. Je kar obširna, terja določen čas, ampak zanimivo, moram reči.

Rada bi najprej povedala predvsem iz svojih osebnih izkušenj petletnega dela, pa še prej sem delovala v Kanadi, ne samo v Ameriki, da so Vlade Republike Slovenije, konkretno Urad za Slovence po svetu, v zamejstvu in po svetu v zadnjih letih je opažen zelo, zelo velik napredek na področju, ne samo skrbi in pozornosti za slovensko izseljenstvo, ne samo manjšino, tudi na področju arhiviranja, na področju financiranja. In moram reči, da brez njihove pozornosti, aktivnosti in delovanja veliko slovenskih društev, formalnih, neformalnih, slovenski jezik in slovenska kulturna dediščina širše, ne samo arhivi ali pa knjižnično gradivo, ampak širše jih danes več ne bi bilo. Tako da res uradu lepa hvala za te, za vse aktivnosti in sploh pozornost pri prepoznavanju te kulturne dediščine.

Bil je naveden en primer, to je bilo sakralno gradivo, ki se do zdaj in to je bil prvi primer dejansko iz Betlehema, da se je država kot taka angažirala tudi pri ohranjanju te kulturne dediščine, res moramo izpostaviti.

Zdaj, kar se tiče priporočil, jaz dejansko popisa slovenskih izseljenskih organizacij je delen, ni popoln. Zakaj? Zato ker nekatere institucije so propadle, nekatere nimajo interesa. Moramo vedeti, da Slovenska izseljenska skupnost v Kanadi in v Ameriki tako kot drugod po svetu se stara. In to je eden od razlogov, zakaj ta skupnost, te formalne in neformalne institucije, počasi pač izginjajo in deloma tudi zaradi integracije in drugih okoliščin. Ampak to je dejstvo, s katerim se mora tudi država sprijazniti.

Zdaj študija omenja od United Americans for Slovenia, teh 659 društev, mi smo šli v času 30. obletnice Slovenije, smo naredili eno obširno, pač intervjuje, skupaj tudi z RTV Slovenija, je bilo tudi predvajanje v medijih, Andrej Stopar je naš dopisnik iz Washingtona, je intervjuval glavne, bom rekla, deležnike in aktiviste. In dejansko takrat smo šli čez te teh 659 in ugotovili, da dejansko ne gre za toliko samostojnih institucij. Ampak je na primer, ne vem, bom dala primer cerkve Marije Brezmadežne v Clevelandu, ki ima na primer enih 15 manjših delujočih odborov, komisij in te so tudi šteli v to število. Tako da število mogoče ni tako, kot se mogoče sliši impozantno. Tukaj je treba razločevati, kaj je v tem številu. Na to bi rada opozorila. Še bolj pomembno pa se mi zdi opozoriti tako pri tem priporočilu, kot tudi pri poročilu za oziroma predlogu modela digitalnega povezovanja Slovenci.si tega urada, in sicer na dejstvo, da je pri popisu pri kontaktih potrebno biti zelo pozoren varstvu osebnih podatkov. S tem se spopadamo tudi DKP, diplomatska konzularna predstavništva v tujini, ne samo slovenske zakonodaje, zelo stroga je ameriška zakonodaja, nič manj kanadska. In tu je treba biti s temi podatki zelo, zelo pozoren. Samo to bi rada rekla.

Kar se tiče pa stanja arhivov, dovolite mi še samo minutko. Ja, seveda, absolutno urejanje, ohranjanje, digitalizacija nadvse pomembna zadeva, ki bo postajala z izginjanjem teh društev, kot rečem, formalnih ali neformalnih institucij čedalje bolj pomembna. Ampak jaz bi rada iz prakse opozorila na stanje teh arhivov. Večina teh arhivov je problem, da ni ljudi, ni strokovnjakov, ki bi znali sortirati to gradivo. Ker, veste, v praksi izgleda tako, da vdove ali vdovci, ki odhajajo v dom starejših, prosijo društvo, arhiv kakega poznanega, če lahko prinesejo deset škatel iz polic knjižnic, ki jih imajo doma. In tega je na tone in tone, vsaj Clevelandu v muzeju in arhivu in to je dejansko je potreben nekdo, ki bo to znal sortirati. Od tega je največ, na primer Cleveland je imel koledar Mohorjeve družbe. Jaz sem se dosti pogovarjala ob obiskih arhivistov, ob obiskih Nuka na primer, to je gospa Janežičeva, ki je tudi bila v Clevelandu in odbrala in tudi odnesla in spravila določena pač knjižnična gradiva. To je problem. To je problem, ki bo prišel na vrsto pred digitalizacijo, seveda je tudi digitalizacija pomembna, to je pač moderni medij in vse gre v tej smeri, ampak pred tem opozarjam, res iz prakse je pa treba urediti in zagotoviti, da bo nekdo pač, kar seveda stane, potrebno je ljudi, potrebno je plačati pot. To ni pot za dva dni. To je pot za teden ali pa 14 dni, ker dejansko v teh sobah, društvih, kleteh se res nahaja ogromno, ogromno škatel. In večino od tega, moram reči, ni arhivsko gradivo, kolikor sem jaz šla gledat osebno, niti knjižnično. Tako da gospa, hvala lepa, iz arhiva prikimava, tako da tu je res potrebno eno ogromno, ogromno delo.

Zdaj, model pomoči Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ali bo to prevzelo ali ne, tudi program popisa naprej. naprej in pa financiranje. Tu nimam kaj komentirati. Mislim, da so to dobra priporočila. Zdaj, ali bo dovolj denarja za to, to pa več ni, tu pa ne morem nič komentirati.

Rada bi samo za konec, za predlog modela digitalnega povezovanja. Jaz mislim, da je spletna stran Slovenci.si zelo dobra in bi predlagala nadgradnjo, nadgradnjo tega modela, obstoječega že. Prvič zato, ker že deluje, drugič zato, ker se ga poslužuje zelo veliko Slovencev in Slovenk v izseljenstvu. In menim mogoče, da bi se bolj pristopilo v smeri, da se ga nadgradi, ker je poznan, saj pravim, tudi ga uporabljajo, ampak spet opozarjam, če se bodo zbirali kontakti na varstvo osebnih podatkov. Hvala lepa in oprostite, če sem bila malo daljša.