Govor

Danijela Juričič Argo

Ja, tukaj sva. Upam, da me slišite. Danijela Juričič Argo pa Andreja Klasinc Škofljanec. Gospa predsednica, hvala za besedo. Lep pozdrav tudi s strani Arhiva Republike Slovenije.

Midve nisva vedeli niti, da morava pač imeti neko predstavitev, razen tega, kar smo vam poslali, gradivo. In tudi gospa državna sekretarka je res ogromno povedala o tem, kaj smo v zadnjih desetih letih skupaj z uradom naredili. Mogoče samo še to, da je tudi 2018 se je evidentiralo gradivo v Clevelandu in v /nerazumljivo/ tako da je res bilo veliko narejenega.

Poročilo ste dobili, tako da enostavno ne vem, ali bi mogoče, digitalizacija, samo to povedala. Digitalizacija arhivskega gradiva je to ena zelo, zelo kompleksen, kompleksna zadeva, ki jo je vsekakor treba vzeti v obzir, ogromno, ogromno stvari, da bi ta zadeva stekla. Namreč, mi digitaliziramo tudi in ustvarjamo slovenski elektronski arhiv in vemo koliko je kadrov potrebno, koliko je finančnih sredstev potrebnih, da se da se en tak projekt realizira. Ker namreč, samo digitalizirati arhivsko gradivo, s tem nismo dosegli nič. Če najprej to gradivo ne vemo kaj imamo, da to gradivo najprej uredimo, da ga popišemo in da potem šele pristopimo k digitalizaciji, predvsem pa moramo vedeti, zakaj to gradivo digitaliziramo, ali za potrebe samih organizacij izseljenskih ali za potrebe raziskovalcev ali se delajo varnostne kopije ali pa se mogoče ustvarja nek, se pravi širši slovenski elektronski arhiv.

Naslednja stvar, ki bi mogoče s strani arhivov poudarila, je pa izvirno digitalno gradivo, ki nastaja, kot vemo, že zadnjih nekaj desetletij s tem, da je digitalizacija tako v Sloveniji, kot v svetu nekaj, kar je pač naš vsakdan. In digitalno arhivsko gradivo, se pravi tisto, ki nastane v računalniku in ga ne tiskamo, pač pa ga hranimo v računalnikih v oblakih, na diskih, na serverjih, ne vem, na različnih nosilcih. To gradivo je izjemno občutljivo za izgubo.

Potem se tudi v poročilu inštituta se omenjajo družabna omrežja. Potem so tudi razne telefonske aplikacije, kjer se društva izseljencev in druge organizacije dejansko komunicirajo in objavljajo stvari samo, se pravi, v digitalni obliki. Tako da tudi to je treba vzeti v ozir, da imamo, se pravi, na eni strani mogoče digitalizacija oziroma digitalizacija, se pravi, digitalno kopiranje fizičnega gradiva, na drugi strani imamo pa digitalno gradivo, ki je izjemno, izjemno občutljivo in ga izgubljamo praktično vsak dan v raznih oblakih in podobno. Tako da mogoče še to, bi bilo treba razmisliti o tem, kako tudi to gradivo zaščititi. To bi bilo v kratkem vse. Hvala vam.