Govor

Hvala lepa predsedujoči, vsem skupaj prijazno, dobro jutro, dober dan, pozdrav obema predsedujočima, poslankam in poslancem, načelniku Generalštaba in pa seveda vsem našim in pa ostalim sodelavkam in sodelavcem.

Poročilo je usmerjeno nekoliko nazaj, ampak njegova sporočila in pa dejstva so pa enako aktualna tudi ta trenutek. v letu 2023 smo na obrambi ohranjali visoko raven dinamike in pa obseg sodelovanja v mednarodnih operacijah in pa misijah. Kje smo? Smo sodelavci v Natu, EU, OZN, pa tudi globalni protiteroristični koaliciji zoper Daesh. Kratka statistika. V njih je v letu 2023 sodelovalo okoli 320 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske na rotacijo. Številka v praksi pomeni kar 5 odstotkov stalne sestave naših oboroženih sil. Poleg tega je bilo pa v navedenem letu v tujino napotenih tudi 27 civilnih funkcionalnih strokovnjakov, tako imenovanih CFS, in sicer so bili na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, Gruziji ter v Nemčiji, kjer smo v vlogi prevajalcev zagotovili tudi podporo slovenskim inštruktorjem. V okviru zelo pomembne misije usposabljanja EUMAM za Ukrajino. z vsem tem smo v okviru možnosti brez dvoma vidno prispevali k nacionalnim prizadevanjem na področju zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti, tudi izpolnjevanja mednarodno sprejetih zavez Republike Slovenije in pa uresničevanju njenih ključnih interesov. Naš operativni fokus je ostal in tudi ostaja na Zahodnem Balkanu, ki je za nas strateško zelo pomembna regija, ter pa seveda tudi ob vzhodnem krilu Nata. Prav tako smo bili angažirani tudi v Sredozemlju, v podsaharski Afriki oziroma Sahelu na Bližnjem vzhodu, od koder izvirajo tudi dodatni izzivi evropski in pa s tem tudi naši varnosti. V samih Natovih silah KFOR na Kosovu je v letu 2023 sodelovalo okrog sto pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske in pa tudi strokovnih sodelavcev. Ob tem je marca tega leta pripadnik Slovenske vojske prevzel mesto glavnega vojaškega častnika za povezavo v Organizaciji združenih narodov v misiji Unmik, ki ga še vedno popolnjujemo. V Bosni in Hercegovini smo ohranili prisotnost v operaciji v EUFOR Althea in Natovem poveljstvu Sarajevu. Svoj vojaški angažma smo dopolnjevali tudi z nadaljevanjem projekta Prva pomoč povsod in pa za vsakogar. Hkrati pa smo začeli načrtovati tudi dodatne projekte, podporo lokalnim skupnostim v sklopu Natove pobude DCB. Za izgradnjo obrambnih zmogljivosti BIH pa smo prevzeli vodenje in izvedbo projekta v podporo vojaški policiji. Projektne aktivnosti so se nadaljevale tudi v lanskem letu. Letos jih pa dodatno širimo tako v Bosni in Hercegovini kot na Kosovu. Tako da se bo slovenski vojaški in pa civilni prispevek na Zahodnem Balkanu zaradi potreb še okrepil. Ob zavezniškem vzhodnem krilu smo s četo Slovenske vojske vključeni v Natovo bojno skupino na Slovaškem in z enoto ravni voda v Nato bojno skupino v Latviji. V Latviji ostajamo dolgoročno, tam imamo namen okrepiti kontingent, medtem ko na Slovaškem ostajamo zagotovo do konca leta 2026. Kasneje pa se postopoma vključujemo tudi v zavezniške prednje odvračalne sile v jugovzhodni Evropi. Spomladi 23 smo se aktivno vključili v misijo EUMAM Ukrajina, pri čemer slovenski vojaški inštruktorji v Nemčiji izvajajo več specialističnih usposabljanj za ukrajinske pripadnike. Gre za ta trenutek eno od naših prioritetnih misij, v kateri bomo sodelovali tudi v prihodnje oziroma dokler bo potrebno. V letu 2023 smo nadaljevali tudi s sodelovanjem v misiji EUTM Mali, misija se je medtem maja lani že zaključila, sodelovali smo v pomorski operaciji EUNAMFOR med Irini in koaliciji operaciji Neomajna odločnost KVIR v Iraku. Uradno smo tudi sodelujoča država v Natovi bojni misiji NMI v Iraku. Dodatno še krepimo angažiranje v pomorskem segmentu Evropske unije in Nata, in sicer v operaciji Aspides in pa Egej. Naša aktivnost v Organizaciji združenih narodov na Bližnjem vzhodu se ohranja v misiji Unco in s koncem julija 2023 zaključujemo tudi sodelovanje v misiji v Libanonu. Prejšnji teden je ozn misijo Na Ciper bil ponovno po skoraj 24 letih napoten slovenski kontingent. S tem Ministrstvo za obrambo dodatno podpira aktivno vlogo Republike Slovenije kot ne stalne članice Varnostnega sveta OZN. Izpostaviti je treba tudi sodelovanje enot Slovenske vojske v Natovih odzivnih silah v letu 2023 kakor tudi v bojni skupini EU leta 2024. Slovenija bo tudi v prihodnje v nov Natov model sil zavezniške odzivne sile in zmogljivosti za hitro napotitev zagotavljala kredibilen prispevek v okviru možnosti in zmožnosti, ki jih imamo.

Področje, ki mu prav tako namenjamo veliko pozornost, so pa tudi mednarodne reševalne operacije oziroma vse pogostejše intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. Slovenija je v letu 2023 nudila reševalno pomoč ob naravnih in drugih nesrečah skupno sedemkrat. Hkrati pa smo ob uničujočih poplavah v avgustu 2023 tudi sami zaprosili za zunanjo mednarodno pomoč ter bili pri tem deležni velike solidarnosti naših zaveznic in partnerjev, tudi držav zahodnega Balkana in tudi Ukrajine. Vsem skupaj hvala lepa.