Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, dragi gostje!

Jaz bi tudi na začetku opravičil našo ministrico, ker ima neodložljive obveznosti in ne more biti z vami oziroma z nami.

Če gremo kar na začetek, v bistvu zahvaljujem se za to priložnost, da danes lahko spregovorimo o pomembni temi, ki zadeva slovensko kmetijstvo; to je o problematiki visokih omrežnin pri namakanju kmetijskih zemljišč. Sprememba načina obračunavanja omrežnine za potrebe električne energije oziroma za porabo je namreč bistveno spremenila stroškovno sliko namakalnih sistemov in s tem vplivala tudi na konkurenčnost kmetijskih pridelovalcev. Analiza priključnih moči in porabe električne energije pa je pokazala, da ima veliko namakalnih sistemov zelo visoke priključne moči, ki jih niti v najbolj intenzivnih mesecih namakanja ne dosegajo. To pomeni, da kmetje plačujejo previsoke omrežnine za zmogljivosti, ki jih dejansko ne potrebujejo. Prvi ključni ukrep, ki bi ga predlagali oziroma je na mizi, je v bistvu prilagoditev priključne moči dejanskim potrebam posameznih namakalnih sistemov. S tem bi seveda zmanjšali nepotrebni strošek in omogočili bolj racionalno rabo energije. Poleg tega je namakanje kmetijskih zemljišč najbolj smiselno v večernem času in nočnem, saj so takrat izgube vode zaradi izhlapevanja manjše, hkrati pa je tudi omrežnina v tem obdobju bistveno nižja. S prilagoditvijo urnikov namakanja, tako da se večina aktivnosti izvaja ponoči, bi kmetje lahko občutno zmanjšali tudi svoje stroške. V iskanju sistemskih rešitev smo v bistvu izvedli več sistemskih oziroma sestankov tudi s predstavniki elektro podjetij in energijo za Agencijo za energijo, kjer smo v bistvu preučili možnosti uvedbe prilagoditve priključne moči. Predlagamo rešitve, da bi se za obdobje delovanja namakalnih sistemov, torej med aprilom in septembrom, določila višja priključna moč, preostali del leta pa bi bil ta bistveno nižji. S tem bi se izognili nepotrebnim stroškom v obdobju, ko potreb po namakanju enostavno ni. Zavedamo se tudi, da je namakanje ključnega pomena za stabilno in kakovostno pridelavo hrane, zato bomo nadaljevali s prizadevanji za iskanje rešitve, ki bo omogočila vzdržno in ekonomsko sprejemljivo rabo električne energije pri samem namakanju. To bi bilo zaenkrat vse. Hvala.