Hvala lepa, dobro jutro, spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani nekdanji minister za notranje zadeve, kolega gospod doktor Gorenak, spoštovani gostje!

Rana ura, zlata ura ali po jutru se dan pozna, je star slovenski pregovor. In prav je tako, da smo že zgodaj začeli se pogovarjati o tem ali je Slovenija varna država in poudarjam še enkrat in seveda odločno, da je Slovenija varna država, in da naj taka tudi ostane. V tem duhu tudi vidim današnjo razpravo o varnostni situaciji. V Sloveniji zato, da pravzaprav tukaj poslankam in poslancem še posebej obrazložimo posamezne varnostne politike oziroma nekatere varnostne situacije, ki si jih je predlagatelj tudi izpostavil. Zato so danes z mano tudi kolegi in sicer vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, gospod Damjan Petrič, generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge doktor Darij Levačič in pa direktor Uprave kriminalistične policije po pooblastilu gospod Matjaž Jerkič, in seveda boste dobili tudi vse odgovore, tudi na posamezne konkretne zadeve.

Zdaj, kar se tiče same trditve, da je Slovenija varna država kažejo vsi kazalci varnosti, ki so seveda merljivi, preverljivi, da je Slovenija varna država, da je varnostna situacija v Sloveniji stabilna. Vendar vseeno je pa treba poudariti in tega se še kako zavedamo tudi na Ministrstvu za notranje zadeve in pa še posebej na Ministrstvu za notranje zadeve, da se soočamo z novo realnostjo v Evropski uniji in tudi v globalnem svetu. Nova realnost je seveda povezana z različnimi varnostnimi stanji v seveda najprej v Ukrajini, tudi na Bližnjem vzhodu vidimo tudi v sami Bosni in Hercegovini, na Balkanu, da so zadeve, varnostno se spreminjajo in seveda te zadeve tudi spremljamo. Spremljamo tudi porast terorističnih napadov v Evropski uniji, tudi tega najbližjega na naši meji, v Beljaku, nenazadnje tudi v Muchnu smo seveda še kako spremljali. In seveda z različnimi policijskim sodelovanjem, tudi s sodelovanjem med notranjimi ministri in ministrstvi v Evropski uniji ocenjujemo tudi to grožnjo v sami Evropski uniji, v nekaterih državah se pojavljajo sabotaže, sabotaže na kritični infrastrukturi. Tukaj lahko omenim tudi zadnji primer v Nemčiji, ko se je iskalo in preiskovalo sabotažno skupino, ki je stopila na ozemlje Nemčije. Tako, da tudi to je ena od novih varnostnih realnosti, novih varnostnih groženj v državah Evropske unije. Nezakonite migracije so stalnica od leta 2015 naprej in pa seveda kibernetski napadi, katerim smo v zadnjem času tudi podvrženi, tako na področju državnih organov kot seveda tudi na področju kritične infrastrukture oziroma tudi poslovnih subjektov družb, ki upravljajo tudi nacionalne zmogljivosti, torej Telekom, HSE in pa nenazadnje tudi grožnja šolam. V zadnjem času, tudi grožnja poslovnim subjektom, torej Novi Ljubljanski banki, poslovalnicami, različne grožnje, torej grožnje z bombo, z različnimi napadi, vse to so novi sodobni varnostni izzivi, s katerimi se v zadnjem času soočamo in seveda pospešeno iščemo skupne odgovore, torej na ravni Evropske unije kot seveda tudi v sami državi.

Zdaj, samo stanje kriminalitete v Sloveniji vam bo seveda s statistikami obrazložil generalni direktor policije, gospod Petrič. Izvajamo številne ukrepe na področju kriminalitete, nenazadnje tudi policija je na področju preiskovanja kaznivih dejanj dela dobro. Tukaj moram pohvaliti slovensko policijo, kajti preiskanost statistično je dobra in nenazadnje tudi delovanje slovenske policije sam ocenjujem kot, kot dobro, ne glede, da imamo tudi na posameznem segmentu problem, teh problemov se zavedamo in seveda želimo jih tudi tako z vami kot seveda tudi s slovensko javnostjo biti transparentni za to nič ne skrivamo in nič ne pometamo pod preprogo, kajti to je pravzaprav tudi zaveza mene kot ministra tukaj, ko sem bil na samem, na sami predstavitvi kot kandidat za ministra, da bomo tako delali in tako tudi delamo.

¸ Stanje na področju nezakonitih migracij. Moram vseeno povedati, da se je trend nezakonitih prehodov v letošnjem letu izrazito, ponavljam, izrazito zmanjšal. Da imamo še vedno največ nezakonitih vstopov v Republiko Slovenijo preko hrvaškega ozemlja v Sloveniji. Še vedno je najbolj izpostavljena točka vstopa v državo občina Brežice na različnem, na različnem delu in letos je nezakonitih vstopov v Slovenijo do 9. 3. 2025 bilo 2 tisoč 320 oseb je nezakonito vstopilo v Republiko Slovenijo, lani v istem času 7 tisoč 217 oseb. Tukaj lahko pravzaprav stanje nezakonitih migracij je vseeno, je treba pogledati nekoliko širše, globalno, kajti v državah izvora je se vseeno nekoliko v tem trenutku zadeve umirjajo, torej konflikt v sami Gazi še ni zaključen in tukaj begunci oziroma ljudje, ki želijo migrirati, niso še odšli s tega ozemlja proti ciljnim državam Evropske unije. Nenazadnje v Siriji je po padcu Asadovega režima vseeno varnostna situacija nekoliko stabilna, to še posebej spremljamo, čeprav je v zadnjem tednu bilo kar eskalacija nasilja in v enem delu Sirije, tukaj pravzaprav tudi dnevno ocenjujemo kakšna je situacija. In ta trend vračanja sirskih državljanov iz ciljnih držav se še ni vzpostavil, ampak vseeno ni pa te migracije teh državljanov proti državam Evropske unije, ciljnim državam. Še vedno pa prihaja Afganistan, Bangladeš in Maroko, to so tri ključne države, državljani teh držav prehajajo nezakonito meje preko Zahodnega Balkana po zahodno balkanski poti v ciljne države, tudi preko Slovenije potem naprej ciljne države. In vseeno naj povem, da še vedno so tihotapci tisti, ki poganjajo nezakonito migracijo, torej nezakonite prehode tujcev preko državne meje. In v letošnjem letu je policija prejela 39 tihotapcev in jih seveda predala potem naprej v pripor. 38 tujcev in en slovenski državljan so bili prijeti pri tihotapljenju. Moram povedati, da smo vzpostavili trilateralno sodelovanje ministrov za notranje zadeve Slovenije, Hrvaške in Italije. In moram povedati, da ta format izredno, izredno dobro deluje, tako na politični kot seveda na operativni ravni. In nenazadnje smo v sredini januarja v Novi Gorici podpisali operativni memorandum za vzpostavitev trilateralnih mešanih patrulj. Torej, vse tri države smo pripravljene, da lahko izvajamo skupne mešane patrulje. In zadnjič je na svetu ministrov za notranje zadeve v Bruslju hrvaški minister za notranje zadeve že napovedal, da v sredini aprila lahko pričakujemo delovanje trilateralnih mešanih patrulj na ozemlju Republike Hrvaške, kar seveda tudi pozdravljam. In da počakajmo, da pride, bom rekel, tudi do operacionalizacije tega dogovora na konkretni ravni. Seveda pričakujem pa, da bomo to seveda čim prej vzpostavili. In nenazadnje to je eden od formatov, kjer lahko v skupnem sodelovanju policije delujemo zelo dobro. Naj še enkrat povem, da nadzor na notranji meji z Republiko Hrvaško in Madžarsko deluje. Da policija tukaj izvaja nadzor vstopa v Republiko Slovenijo. To smo vzpostavili leta 2023 zaradi povečane stopnje terorizma v državah Evropske unije. Ta nadzor je podaljšan do 21. junija letošnjega leta. Potem bomo seveda na novo ocenili, kako naprej. Vendar v nadzoru ugotavljamo, da določene osebe, ki nimajo pravice biti na ozemlju Evropske unije, da so v tem nadzoru tudi prijeti. Prijeti so tudi tihotapci in ta nadzor seveda policija izvaja zelo, zelo dobro. Nenazadnje tudi s samimi prevozniki, špediterji, so bili pri meni Sekcija prevoznikov pri Obrtni zbornici Slovenije ni na nek način protestirala proti temu, da je vzpostavljena notranja kontrola in da povzroča zastoje. Kajti, policija zagotavlja pretočnost, še posebej pretočnost ljudi ob meji, tako da nismo zaustavljali življenja ob meji. To je tudi bil dogovor nas ministrov, tako italijanskega ministra, ko je Republika Italija vzpostavila nadzor, notranji nadzor nad Slovenijo in nenazadnje tudi odlično sodelovanje se je pokazalo prav na Evropski prestolnici kulture, kjer je pravzaprav ta del, goriški del še kako odprt kljub nadzoru, ki ga izvajajo varnostni organi Republike Italije. In nenazadnje, simbolično sta nastopila orkestra italijanske policije in orkester slovenske policije skupaj na istem odru v na trgu Evrope v Gorici, v Novi Gorici in seveda tudi simbolično pravzaprav pokazala, da gre za res odlično sodelovanje. In seveda ob zvokih evropskih himne sem bil jaz kot notranji minister izredno ponosen. Kajti to je tudi bil eden od dogovorov, ki sva ga imela z ministrom za notranje zadeve Republike Italije, da ob Evropski prestolnici kulture tudi damo en policijski pečat.

Vseeno lahko povem tudi, da operativna skupina Zebra deluje v Republiki Hrvaški, kjer sodeluje več policij, tudi italijanska, tudi slovenska, hrvaška in nemška, Bosne in Hercegovine, kjer se ukvarja s preprečevanjem tihotapljenja tujcev preko državnih meja. In moram povedati, da ta operativna skupina Europola Zebra je izredno, izredno učinkovita. Tukaj so rezultati in predvsem je ta operativna skupina izredno prispevala k temu, da smo tudi na nek način zmanjšali tihotapljenje teh tujcev preko državne meje je pa seveda operativna skupina zebra usmerjena v organizatorje teh tihotapcev, tihotapljenja, seveda pa operativna policija na terenu te tihotapce, te prevoznike tudi seveda potem pridrži in naprej procesira. Moram tudi povedati, da je odlično sodelovanje z državami Zahodnega Balkana, jaz sem zelo, naredil tudi obiske po Zahodnem Balkanu in ministri za notranje zadeve Zahodnega Balkana se kar zelo slišimo, predvsem tudi policije, to sodelovanje je izredno kvaliteten, tudi učinkovit in nenazadnje to bo generalni direktor policije o tem tudi kaj več povedal. Moram pa vseeno povedati, da konec februarja, konec marca v Sloveniji gostimo Brdo proces, tradicionalno ministrsko konferenco z ministri Zahodnega Balkana in seveda najavljen je tudi komisar Bruner, komisar Evropske unije za varnost in seveda se veselim tudi teh dogovorov, kako naprej. Tako, da kar se tega tiče, zadeve na tej ravni zelo dobro delujejo. Tako kot deluje seveda tudi z državami Evropske unije, z ministri, z vsemi sosednjimi državami, odlične odnose na področju notranjih zadev, tudi policije in jih seveda tudi poglabljamo.

Moram povedati, tudi v samih migracijah je učinkovit tudi izravnalni ukrep, torej policija, policijske postaje, ki izvajajo izravnalne ukrepe v notranjosti države, so pri svojem delu učinkoviti in seveda tudi specializirana enota za nadzor državne meje je izredno kvalitetno in učinkovito opravlja svoje delo na področju tujcev in tudi nenazadnje tihotapljenja preko ozemlja Republike Slovenije. Tukaj moram vseeno poudariti, da se na Svetu ministrov za notranje zadeve Evropske unije išče pospešena rešitev za prenovo direktive o vračanju, tukaj vračanju državljanov, ki so nezakonito in nimajo statusa v državah Evropske unije. Tukaj seveda Slovenija zagovarja celostno ureditev vseh držav Evropske unije, ne parcialnih rešitev in verjamem, da ta rešitev bo tudi seveda na nek način kmalu na mizi ministru za notranje zadeve v sami razpravi. Druga zadeva pa je pakt o migracijah in azilu, katerega moramo implementirati junija 2026, torej drugo leto pa seveda na nek način redefinira same mejne postopke na zunanji Schengenski meji, torej tisti, tiste države, ki imajo zunanjo Schengensko mejo, imajo nekoliko drugačen pristop kot je bil do sedaj.

Kar se tiče varnostnih izzivov, povezanih s terorističnimi napadi v Evropski uniji, tudi s tem v Beljaku, moram povedati, da smo seveda tudi v Sloveniji že leta 2024 povečali stopnjo ogroženosti ravno zaradi terorističnega napada na srednjo in seveda v skladu s tem so tudi določeni operativni ukrepi, ki jih izvaja Slovenska policija.

Naj tudi povem, da lani pred veselim decembrom smo imeli tudi tiskovno konferenco na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer smo seveda predstavili ukrepe v decembru, kajti vseeno smo na nek način ocenjevali, da se nam lahko zgodi to, kar se je žal zgodilo v Marburgu v Nemčiji, da se nek storilec z vozilom lahko zaleti v množico na nekem božično novoletnem sejmu, tam, kjer je več ljudi, ki praznuje. Zato smo pravzaprav kar opozarjali, povečali tudi vidnost policijske sile v mestih. slovenskih, kjer so bila praznovanja, kjer so bili božični sejmi, božično novoletni sejmi, koncerti. In tukaj smo seveda tudi pozivali predvsem občine in tudi imeli dogovor z občinami, da naredijo vse, da preprečijo morebiten napad z vozilom v množico oziroma da pravzaprav tudi vzpostavijo ukrepe, skupaj z občinskim redarstvom budnosti in sodelovanja s policijo. Moram vseeno povedati, no, da se, da smo tukaj tudi pozivali in seveda še posebej v upravnem postopku pri pridobivanju dovoljenj opozarjali seveda s strani policije, da mora organizacija prireditev imeti fizično ločeno prireditev od tega, da res ne bi prišlo do kakšnega, kakšnega, bom rekel, tega napada z vozilom na množico, tako da tukaj to delamo seveda še naprej in tudi ob tem terorističnem napadu v Beljaku je policija določene aktivnosti tudi povečala, predvsem pa je povečala izmenjavo v policijskem sodelovanju, izmenjavo informacij z vsemi varnostnimi akterji, ne samo s policijami, tako da tukaj spremljamo tudi posameznike oziroma policija spremlja tiste posameznike, ki so, bom rekel, na radarju policije oziroma, ki bi lahko bili tisti, ki bi izvedli kakršnokoli kaznivo dejanje, ampak to je zadeva, kar se tiče same policije. Zdaj moram tudi povedati, da te protiteroristične ukrepe na nek način v dialogu z občinami. Tudi zadnjič, ko sem bil v ta teden na Jesenicah, kjer je bila sestanek Zgornje Gorenjske, županov Zgornje Gorenjske, smo pravzaprav obravnavali tudi to, tukaj gre za izrazito turistične občine z veliko prireditev, tudi ta prireditev zdaj v Planici, da smo pravzaprav se pogovarjali o tudi ukrepih proti terorizmu, ki jih lahko občine zagotovijo, torej razne peš cone, razne tam, kjer so pravzaprav promenade, kjer je zaprto območje za promet, da se z nekimi urbanimi preprekami prepreči, da bi se pravzaprav nekdo zapeljal lahko v množico ljudi. Tudi zelo spodbujamo video nadzorni sistem v lokalnih skupnostih, posebej na delih, kjer je, kjer se uničuje lokalno infrastrukturo, kjer se, kjer je vandalizem. Kajti policija lažje potem tudi najde te storilce z zasegom samih, samih posnetkov. In seveda, pozivali smo tudi, pozivamo tudi občane, da prijavijo na številko 113 ali na anonimno številko 0801200 sumljivo ravnanje sumljive osebe, kajti tukaj ta preventiva izredno, izredno pomembna za vse nas.

Kar se tiče kibernetskih napadov. s tem se soočamo že dobri dve leti zelo pospešeno in sicer predvsem na kritično infrastrukturo. Tudi policija je bila deležna kot državni organ kibernetskega napada, tako DDOS napadov, kot seveda tudi različnih kibernetskih napadov. Moram, pa tega nerad razlagam v javnosti, da smo seveda tudi vzpostavili sistem in nenazadnje tudi vlagamo proračunska sredstva v odpornost same kibernetike oziroma samega informacijskega sistema na Ministrstvu za notranje zadeve. Moram povedati, da na Ministrstvu za notranje zadeve so trije sistemi, eden je policijski sistem, informacijski, drugi je sistem Ministrstva za notranje zadeve in tretji sistem registrov in podatkovnih baz, v katerih ima sicer upravljanje drug državni organ, vendar je preko Direktorata za upravne notranje zadeve, to je kartoteka države. Ker so vsi ti podatki tukaj smo še posebej skrbni, da ne bi prišlo do kakršnegakoli kibernetskega napada, pa vendar se dogaja. Videli ste, da so v zadnjem času družbo Telekom kibernetsko napadli, da so bile napadene tudi posamezne občine, in da je bila napadena tudi družba HSE. Tako da ti kibernetski napadi se bodo dogajali, se dogajajo in seveda ta odpornost proti kibernetskim napadom je seveda tudi vlaganje. In nenazadnje v iskanju rešitev, kar se tiče tega / nerazumljivo/ oziroma te dvojne rabe tudi teh proračunskih sredstev v novi perspektivi oziroma v novi realnosti kar se tiče samega obrambnega sistema, verjamem, da bomo tukaj v tej, v Sloveniji naredili tudi korak naprej, da bomo predvsem tukaj se še okrepili kibernetsko odpornost.

Danes je bila omenjena tudi s strani predlagatelja romska tematika. Verjamem, da je še vedno in tudi jaz nisem zadovoljen z vsemi ukrepi, ki se izvaja policija, ampak policija izvaja poostren nadzor še vedno v občinah z romsko populacijo. Tukaj tudi moram povedati, da sem jaz župan v stalnem stiku, da se pokličemo, da pravzaprav se opozorimo in seveda imam tudi namen obiskati te občine, ki sem jih obiskal tudi lani, da tudi na terenu vidim kako in kaj.

Ampak še enkrat, no, to je ukrep, ki ga seveda policija izvaja, nenazadnje tudi župani so zadovoljni s prisotnostjo policije na tem območju, tudi z ukrepi policije, vendar ta ukrep je treba držati in seveda tudi, tudi na nek način nadzirati kriminal, ne samo v romski skupnosti, ampak kriminal na splošno. Tako da tukaj, kar se tega tiče, tudi medresorska delovna skupina, ki jo koordinira državna sekretarka Helga Dobrin, gre drug teden v Novo mesto na teren in bo seveda tudi tukaj Koordinirala te ukrepe. Je pa res, da Ministrstvo za notranje zadeve, kar se tiče same varnosti in kriminala bo naredilo svoje in seveda tudi dela. Je pa res, da še vedno izvajamo poostren, poudarjam poostren nadzor v teh občinah.

Zdaj, kar se tiče zagotavljanja javnega reda in miru na ravni celotne države. Prej so bili omenjeno neki shodi, ja, res je bilo, ti shodi so bili tudi nenapovedani in so bili potem tudi preiskani. Kar se tiče tega albanskega shoda s temi albanskimi zastavami in nenazadnje tudi tukaj smo naredili korak naprej. Kajti smo se pogovorili s skupnostjo, skupnostmi, ki živijo v Sloveniji in so seveda slovenski državljani, da pravzaprav ne želimo tega. In da ne želimo, da se krši javni red in mir na ta način, s takimi shodi, tako da bomo videli. Verjamem pa, da je to nedopustno, da se izobešajo tuje zastave po policijskih vozilih in seveda tudi tukaj bo generalni direktor povedal kakšni ukrepi so bili dani.

Naj tudi povem, da smo s spremembo Zakona o nalogah in pooblastilih policije po številnih eskalacijah na športnih prireditvah, pa naj tukaj nimam v mislih samo na nogometne tekme, tudi tista košarkarska tekma v Luciji je bila pravzaprav točka preloma, kjer smo seveda enostavno morali ukrepati. Ukrepal sem tudi jaz s samo izredno usmeritvijo policiji za delo na športnih prireditvah. Kajti to, da nam vandali, huligani prevzemajo tribune in seveda uničujejo športno, že tako ubogo športno infrastrukturo, ki jo seveda v Sloveniji imamo je nedopustno. Tukaj smo ukrepali in seveda tukaj tudi ta. Moram se seveda poslankam in poslancem zahvaliti, da ste uzakonili ukrep petletne prepovedi obiskovanja športnih prireditev. Kajti samo tako bomo tiste, ki ne želimo jih imeti na športnih prireditvah in nenazadnje kvarijo, prekinjajo športne prireditve in nenazadnje so nasilni, odstranimo športnih tribun in verjamem, da bo tukaj policija striktna. To smo tudi seveda predlagali ta ukrep tudi v Kazenski zakonik in verjamem, da bo v novem Kazenskem zakoniku ta sankcija tudi, da se pravzaprav kaznuje, strogo kaznuje huligane, tiste navijače, ki niso navijači, ampak pravzaprav napadajo tako infrastrukturo kot seveda ostale navijače na športnih prireditvah, napadajo policijo in to je nedopustno.

Zdaj, omenili ste tudi medvrstniško nasilje. Res je, to seveda tudi mi opažamo. Moram povedati, da sva tukaj z ministrom za vzgojo in izobraževanje, kot seveda tudi s policijo v stikih s šolami in seveda tudi to probamo na nek način preprečevati s sodelovanjem v šolah, z različnimi akcijami. Je pa res, da gre med Mladoletniška kriminaliteta se nam dviguje in tukaj si sicer ne želim, da je policija na šolskem hodniku ali pa v šolski učilnici, ampak žal se nam dogaja tudi to. Tako da tukaj se začne pri starših najprej in potem naprej. Jaz mislim, da tukaj kot družba moramo narediti korak naprej.

Zdaj naj se dotaknem še včerajšnjega dogodka, ko je medij poročal v tej intervenciji kriminalistov v Ljubljani. Moram povedati, da sem ta posnetek tudi sam pogledal in seveda sem takoj odredil generalnemu direktorju Direktorata za policijo druge varnostne naloge, da pridobi zahtevo za poročanje, torej da pridobi vse relevantne informacije. In seveda mu tudi poda mnenje od generalnega direktorja policije, da pogledamo kaj je. Nočem in ne želim komentirati, kajti preiskava poteka, tudi policija je, tako je uvedla izredni nadzor nad zadevo. In seveda, dokler nimam poročila, zelo težko komentiram. Naj pa vseeno povem, da mehanizmi nadzora, tako na Ministrstvu za notranje zadeve kot sami policiji delujejo. Delujejo, da deluje tudi parlamentarni nadzor, torej nad posebnimi preiskovalnimi ukrepi, in da tukaj nimamo nobenih težav in seveda tako bo tudi naprej. Želimo delovati transparentno, zakonito, strokovno in v skladu s pooblastili, ki jih seveda policija ima in verjamem, da tudi današnja razprava pripomore k temu, da bo Slovenija še naprej varna država. Tega si pravzaprav vsi želimo. Še enkrat pa poudarjam, da smo v neki novi varnostni realnosti, v kateri moramo pravzaprav biti zelo, zelo previdni, predvsem pa moramo tudi s proračunskimi sredstvi naslavljati prave prioritete, kajti danes je tako kriminal kot ostale grožnje so pravzaprav zelo hibridne, zelo povezane in včasih zelo z različnimi državnimi in pa seveda tudi zasebnimi akterji prepletene in tukaj je treba prepoznavati ravno način odpornosti proti vsem tem in na Ministrstvu za notranje zadeve imamo številne razprave in tudi iščemo same rešitve, kako in na kakšen način ukrepati, je pa res, da tukaj še posebej v teh terorističnih napadih iščemo neke protiteroristične rešitve, na kakšen način pravzaprav tudi ukrepati in seveda tukaj nam je delo v lokalni skupnosti, delo policista na terenu ključno in seveda pretok informacij, zato smo še toliko posebej uprti v lokalne skupnosti v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in seveda še enkrat povem, da kot minister za notranje zadeve iz pisarne se terena ne more videti in problemov, zato sem pogosto tudi v samih občinah v pogovoru z različnimi deležniki in seveda tudi tukaj moram povedati, da želimo vzpostaviti neko platformo sodelovanja, trdnejšega in boljšega sodelovanja tudi z ostalimi varnostnimi akterji, torej z občinskimi redarji oziroma inšpektorati občinskimi, ki skrbijo za varnost, kot seveda tudi s samo zasebnimi akterji varnosti in nenazadnje tudi s tistim segmentom korporativne varnosti, ki skrbi za, bom rekel tudi za velike družbe v Sloveniji. Kajti ne predstavljam si, da pride do kibernetskega napada, kjer bo treba poslati vse zaposlene domov, kajti ne bodo mogli delati, lahko pa delajo samo s svinčnikom in papirjem, to pa v današnji dobi vemo, da enostavno ne gre. Hvala lepa.

Če pa dovolite, spoštovana predsednica, da ali sedaj ali pa potem tudi pokomentira generalni direktor policije te konkretne zadeve, ki so bile, ki jih je predlagatelj tudi izpostavil. Hvala.