Lepo pozdravljeni!

Pričenjam 16. redno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Članice in člane komisije ter vabljene prav lepo pozdravljam! Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani komisije: doktor Tatjana Greif, Aleksander Reberšek, Zoran Mojškrec in Andrej Hoivik. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo Darko Krajnc, ki nadomešča poslanca Dušana Stojanović in pa Teodor Uranič, ki nadomešča poslanca Gašperja Ovnika.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Pravice otrok in staršev v ločitvenih postopkih.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je dnevni red določen kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRAVICE OTROK IN STARŠEV V LOČITVENIH SODNIH POSTOPKIH.

Na sejo so bili vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za notranje zadeve, Peter Svetina Varuh človekovih pravic, magistra magistrica Tadeja Šter, vodja Oddelka za družinsko sodstvo na Okrožnem sodišču v Ljubljani, doktor Mateja Končina Peternel, vodja civilnega oddelka na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, magistrica Mirjana Horvat Pogorelec, vodja družinskega oddelka na Okrožnem sodišču v Mariboru Vrhovno državno tožilstvo, Irma Kirin, sodnica oddelka za družinsko sodstvo na Okrožnem sodišču v Ljubljani, Zdravniška zbornica Slovenije, Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, Iztok Ivančič, predsednik Društva DOR, Društvo očetov Slovenije, Skupnost centrov za socialno delo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, profesor doktor Bojan Zalar, generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Vlasta Nussdorfer, nekdanja varuhinja človekovih pravic, doktor Zdenka Čebašek Travnik, nekdanja varuhinja človekovih pravic, doktor Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike v Ljubljani, Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Boštjan Verstovšek, odvetnik, izredni profesor doktor Igor Areh, Fakulteta za varnostne vede, magister Zoran Dimović, doktorski kandidat Pravne fakultete Univerze v Mariboru ter sodni izvedenec, Irena Kosovel, predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo, izredna profesorica, doktor Sara Hlin Doljak, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Marija Lesjak, članica društva DOR, doktor Vida Drame Orožin. Dodatno smo vabili še Francija Donka, socialnega delavca, ter Tino Brecelj, vodjo službe za zakonodajo v uradu predsednika vrhovnega sodišča. Od vabljenih so se opravičili: varuh človekovih pravic, magistrica Mirjana Horvat Pogorelc, magistrica Tadeja Oštir, doktor Mateja Končina Peternel, Irma Kirin in profesor doktor Bojan Zalar.

S sklicem seje ste prejeli gradivo in sicer, gradivo, ki smo ga vam poslali 7. 1. in pa del, magnetograma iz posveta Položaj in vloga otrok v sodnih postopkih, ki je potekal 27. novembra 2024. Po sklicu seje pa ste sprejeli prejeli še predlog sklepov z dne 4. 2. 2025, danes pa še dopis preko sistema Udis, ki ga je naslovilo Društvo očetov Slovenije na Državni zbor oziroma poslanke in poslance.

Pričenjam z obravnavo te točke in najprej mi dovolite, da dam en krajši uvod. Razpad družinske in partnerske zveze ima posledice za partnerja, ki se ločujeta, še posebej pa za otroke, še posebej, ko ločitveni postopek ne poteka sporazumno. Zdaj, v letu 2023 je razpadlo tisoč 165 zakonov, od tega je bilo tisoč 35 zakonov brez otrok, z otroki pa tisoč 130. Zdaj, kar to pomeni, če te številke malo obdamo z roditelji pa morda s starimi starši pa ožjim sorodstvom na eni in drugi strani, je v te ločitvene postopke, ti ločitveni postopki tako ali drugače zadenejo približno 10 tisoč ljudi v enem letu, toliko je pa rajši več kot manj. Zdaj morda predvsem za javnost nekaj statističnih podatkov. Zdaj pri ločitvah od leta 2011 dalje je razvidno, da je bilo leta 2011 več kot tri četrtine otrok dodeljenih samo materam, in da se je ta odstotek do leta 2023, ko imamo zadnje podatke, znižal na 55 odstotkov, kar pomeni, da je trend na tem delu po moji oceni zelo dober.

Drugo, kar je potrebno poudariti je to, da je večina otrok še vedno dodeljeni materam, teh je 55 odstotkov primerov in očetom je dodeljenih precej manj otrok, največji, največ jih je bilo dodeljenih 8 odstotkov leta 2013, najmanj pa ravno leta 2023 in sicer 3,5 odstotka, kar pomeni, da je razmerje, ko ne pride do sporazumne dodelitve otrok obema staršema, to je to razmerje, da je, da so otroci kar 15-krat več dodeljeni materam, kot pa očetom. Zdaj, zakaj se to dogaja ali pa kaj so glavni razlogi, najbrž bo prišlo ven iz razprave, ki jo bomo potem odprli, je pa vseeno najbrž treba ugotoviti, da so v veliki večini primerov, ko pride do sporazumne dodelitve otrok, v ozadju tudi razne, lahko rečemo, fiktivne obtožbe enega od partnerjev, ki se ločuje, ali bodisi gre za nasilje ali v družini ali pa obsodbe ali pa obtožbe v zvezi s posilstvom in tako naprej. Skratka, problem je predvsem v tem, da se potem, ko ti postopki stečejo, praktično v teh obtožbah ali obtoževanju enega od partnerjev, ne pride po sodni poti do konkretne obsodbe tistega, ki je obsojen, obtožen določenih dejanj v tem zakonu, ampak se v tem procesu to jemlje, kot da je zadeva dokončna in se tudi na tak način potem postopki zaključujejo in pa tudi povzročajo potem celo vrsto pritožb in postopkov na sodiščih. Zdaj, razlog za to je tudi to, da je v teh primerih praktično na koncu, ko se postopki zaključijo ni nobenih obsodb tistih, ki fiktivno tožijo ali pa obtožujejo partnerja, to se pravi, so nekaznovani v teh delih in to tako partner, ki to povzroči, pa tudi najbrž zagovornik, ki ga v tem, v teh pritožbenih postopkih usmerja, gre za odvetnike. Mislim, da bi bilo to dovolj. Zdaj v teh primerih, ko naj bi po ustavi veljala domneva nedolžnosti, je zagotovo partner, ki je izgubil določene pravice ali pa v teh ločitvenih postopkih, zagotovo neupravičeno prizadet in tu je treba po moje tudi dati določeno pozornost.

Zdaj, k tej točki dnevnega reda smo pripravili tudi devet sklepov, osem je vsebinskih, eden je, bom rekel, bolj rokovne narave ali pa procesne narave. Ti predlogi sklepov se lahko tudi še dopolnjujejo in jaz upam, da bo v tej razpravi se pojavilo še kaj. Opozoril bi samo še na to, da je, kot sem prej omenil, smo priložili tudi magnetogram posveta novembrskega. Takrat, ta posvet je sklicala predsednica Državnega zbora, in sicer s širšim naslovom Položaj in vlogo otrok v sodnih postopkih. Kot zainteresirani za sodelovanje na tem posvetu se je prijavilo tako društvo Dol kot Društvo očetov, bili so zavrnjeni, niso pač, predsednica Državnega zbora jim ni ugodila in potem je pač prišlo do te pobude, da se skliče Komisija za peticije. Jaz pričakujem, da bo razprava konstruktivna in da bomo pač na koncu sprejeli tudi, kot sem prej omenil, sklepe, ki bodo odražali naše napore, da se na tem področju stvari spremenijo oziroma izboljšajo, postopki pa predvsem pohitrijo, tako da ne bo prihajalo tudi do celo do izgube pravnega interesa na koncu, ko zaradi zavlačevanja stvari tečejo tako dolgo.

Sedaj pa bi dal najprej besedo predlagatelju. Gospodu Ivančiču, Iztoku Ivančiču iz Društva DOOR, izvolite, imate besedo. Še povem to, da razprave ne bom omejeval tako, da si vzemite čas in povejte tisto, kar mislite. Izvolite, imate besedo.