Hvala lepa, podpredsednica. Spoštovani poslanec, hvala lepa za vprašanje!

Konec preteklega leta ste tukaj v Državnem zboru po dolgotrajnih intenzivnih pogajanjih sprejeli nov plačni zakon, ki je uredil kar nekaj stvari, ki so bile do sedaj, bom rekel, razlog za to, da smo imeli znotraj javnega sektorja na vseh področjih zaposlene obravnavane na različne načine in hkrati ni samo omogočil to, kar si štejemo kot velik dosežek, da je najnižja plača, minimalna plača. Tudi to, da je postal bolj odprt za to, da lahko znotraj posameznih plačnih skupin in glede na potrebe, ki jih posamezno področje izkazuje, tudi ustrezno se odzivamo. Tukaj je potrebno povedati, da je velika vloga tistih, ki vodijo posamezne institucije, zavode, nenazadnje, ne vem, lokalno samoupravo in to svojo odgovornost, ki jo imajo znotraj vodenja, seveda bodo morali tudi opravljati, zato da se bomo izognili nekaterim stvarem, ki se lahko zgodijo, zaradi tega, ker se včasih pač dogaja, da interpretiramo ta, bom rekel, predpis preozko. Potrebno je povedati, da na delovnih mestih z najnižjo stopnjo zahtevano stopnjo izobrazbe je mogoče napredovati, tako kot bom rekel, povsod drugod, za deset plačnih razredov. In je na teh delovnih mestih seveda tudi pomembno to, da se lahko tem zaposlenim plača zaradi teh napredovanj poviša za več kot 30 odstotkov. Predvidena je tudi v petem poglavju zakona možnost pospešenega napredovanja, in sicer za dva plačna razreda. 22. člen zakona določa tudi odstopanja oziroma določitev višjega plačnega razreda javnemu uslužbencu, in sicer delodajalec to lahko predlaga takoj ob zaposlitvi javnega uslužbenca. Za določitev višjega plačnega razreda po prvem odstavku 22. člena ni potrebno soglasje. Za določitev višjega plačnega razreda pa v drugem in tretjem odstavku pa je potrebno pridobiti soglasje. Soglasodajalci so navedeni za ta del v 22. členu plačnega zakona. Za domove starejših, kjer ste izpostavili problematiko, je to soglasje na potrebno pridobiti s strani Ministrstva za solidarno prihodnost, za organe državne uprave pa pač ta soglasja daje Vlada. Kot sem že omenil, smo dosegli to, da je minimalna plača najnižja osnovna plača in da tudi je predvideno usklajevanje z višino inflacije v določenem procentu. In to je bil dolgotrajni, bom rekel, znotraj tega dolgotrajnega postopka usklajevanja s socialnimi partnerji dogovor, ki je bil, potem tudi s strani obeh pogajalskih strani podprt. Obstaja v novem plačnem zakonu tudi možnost pregleda izobrazbe. In sicer, to določa 105. člen in kot ti pogoji govorijo, jih je ta možnost pregleda izobrazbe v teh poklicnih skupinah z najnižjimi tudi stopnjami izobrazbe. Te ljudi, ki tam delajo, je možno premestiti na delovna mesta, za katere se zahteva višja stopnja izobrazbe, kot jo sicer imajo te poklicne skupine - govorimo o plačni skupini j. To so, ne vem, strežnice, kuharice, pomočnice kuharic, hišniki, vzdrževalci, skladiščniki, vozniki. In tudi že obstaja zakonska možnost, tako kot sem omenil, za spregled izobrazbe in premestitev na višje delovno mesto. Hkrati pa seveda je to potrebno s strani tistih, ki vodijo postopke, v bistvu usklajevati in opravljati. Torej, če povzamem. Tudi na delovnih mestih z nižjo stopnjo izobrazbe, na kateri so plače najnižje, je mogoče napredovati v plačnih razredih, prav tako pa pod zakonsko jasnimi pogoji je mogoče napredovati, je možen spregled zahtevane stopnje izobrazbe, ko gre za premestitve na zahtevnejša delovna mesta in posledično pridobitev višje plače.