Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki pravosodja. Institut sodnikov porotnikov predstavlja pomemben vidik sodnega sistema v Sloveniji, saj omogoča ustavno zagotovljeno sodelovanje državljanov pri sojenju. V demokratični družbi naj bi soudeležba neprofesionalnih sodnikov pomenila protiutež profesionalni organizaciji sodstva, kar naj bi povečalo kakovost in legitimnost sojenja, s tem pa tudi stabilnost pravnega sistema kot takega. Področje sodnikov porotnikov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o sodiščih in Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih. Pristojnosti sodnikov porotnikov v posameznih vrstah postopkov urejajo procesni zakoni, Zakon o kazenskem postopku in Zakon o delovnih in socialnih. Sodiščih. Veljavna ureditev določa, da lahko kandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč predlagajo predstavniški organi občin in interesne organizacije razen političnih strank. Imenuje jih predsednik pristojnega višjega sodišča. Nekoliko drugačna je ureditev v delovnih in socialnih sporih, ki določa, da prvostopenjski senat sestavljata sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata, od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev oziroma zavarovancev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev oziroma zavodov. Drugačen je tudi način izvolitve, saj te porotnike voli zakonodajna veja oblasti na podlagi predlogov reprezentativnih sindikatov in združenj delodajalcev. V konkretnih postopkih pred sodiščem je pomembno, da zadevo, tako kot to velja za poklicne sodnike, obravnavajo in njej sodijo naključno izbrani sodniki porotniki. Pri dodeljevanju zadev sodnikom porotnikom se zato dosledno sledi pravilom tako imenovanega naravnega sodnika, kar je temeljno jamstvo za dodatno kakovost in v zvezi s tem tudi pošteno sojenje. Prav tako zanje veljajo enaka pravila glede nepristranskosti in izločitve kot za poklicne sodnike. Vloga sodnikov porotnikov pri sojenju je enakovredna poklicnemu sodniku, zato je ključno tudi, da so ustrezno usposobljeni in pripravljeni svoje naloge. V letu 2024 je bilo ustanovljeno Društvo sodnikov porotnikov, kar kaže na željo po organiziranem združevanju in krepitvi enotnega ter učinkovitega delovanja porotnikov v sodnem sistemu. Ministrstvo podpira tovrstne pobude, saj lahko prispevajo k večji sistemski urejenosti in kakovosti dela sodnikov porotnikov. Delovanje tovrstnega društva ni nič posebnega v Evropi znan nam je podoben pristop na Poljskem. Tudi vprašanja, ki jih sodniki porotniki odpirajo, so vsaj v srednji Evropi niso nič novega - to se pojavlja tako na Poljskem, v Avstriji in v Nemčiji. Veljavni ureditvi nihče ne očita ustavne neskladnosti, niti ni znano, da bi bila vložena kakšna pobuda ali zahteva za oceno ustavnosti. Kar pa kaže, da je potrebno predvsem izhajati iz tega, da je treba na ustavno skladen način zagotoviti izvajanje veljavne zakonodaje, kjer pa je primeren in kjer pa je primeren institut le usposabljanja. Zato smo na ministrstvu že v začetku februarja letos ocenili, da bomo po zaključku priprave reforme sodniške zakonodaje organizirali sistemsko usposabljanje sodnikov porotnikov. V okviru trenutne spremembe sodniške zakonodaje bistvenih sprememb na tem področju ne načrtujemo, saj bi bilo ob pričakovanih spremembah zakonodaje težko hkrati izpeljati dve tako veliki sistemski reformi. Poleg tega, kot sem že povedal, v bistvu veljavni ureditvi nihče ne očita neustavnosti. Torej, zato bo še v tem letu Ministrstvo za pravosodje organiziralo posebno usposabljanje, s katerim se želi izboljšati razumevanje postopkov, pravnih pravil in načel, ki jih morajo sodniki porotniki pri sojenju upoštevati. Priprave na usposabljanje so že v teku, saj se zavedamo, da je za kakovostno in učinkovito delovanje sodnikov porotnikov nujno zagotavljanje ustreznega znanja in podpore. Usposabljanje bi izvedlo strokovno in organizacijsko avtonomen center za izobraževanje v pravosodju. Bilo bi namenjeno vsem sodnicam porotnicam oziroma sodnikom porotnikom ne glede na vrsto sodnih postopkov, pri katerih sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti. Usposabljanje pa bi izvedli pretežno strokovnjaki izven izvršilne veje oblasti in sodne veje oblasti. Vloga laikov v sodnih postopkih je nenadomestljiva oziroma celo potrebna. Prinašajo pogled iz družbenega okolja, dodatno skrb za pravičnost in prispevajo k zaupanju javnosti v sodstvo, zato moramo sistem sodnikov porotnikov nenehno nadgrajevati, da bo kar se da učinkovit, transparenten in skladen z najvišjimi pravnimi standardi. Slednje pa vključuje tudi morebiten sistemski premislek v prihodnosti, v katerih zadevah oziroma področjih je najprimerneje, da sodelujejo sodniki porotniki pri izvajanju sodne oblasti oziroma so pri tem udeleženi kot to določa 128. člen Ustave Republike Slovenije. Štejem, da sem s tem delom predstavitve današnje tematike podal dovolj pozitivne note zlasti z vidika potrebnosti usposabljanja, ki ga bomo izvedli.

V nadaljevanju pa se bom opredelil glede predlaganih sklepov.

Glede predlagane 1. točke. Ministrstvo za pravosodje je del izvršilne veje oblasti, Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče Slovenije pa del sodne veje oblasti, zato ni primerno oba organa pozivati, naj skupaj delujeta, lahko pa sodelujeta. V Sloveniji imamo po ustavi namreč sistem delitve oblasti in ne več nekdanji sistem enotnosti oblasti. Razmerje zakonodajne do sodne veje oblasti je bilo pojasnjeno tudi v precedenčni odločbi Ustavnega sodišča z dne 7. januarja 2021 glede parlamentarne preiskave sodstva, kjer je v 70. točki med drugim navedeno: "Ustavna ureditev položaja sodnikov prepoveduje tudi, da bi se zakonodajna izvršna oblast v okviru oblastnega delovanja kakorkoli vmešavali v odločanje sodišč v konkretnih primerih tudi na način, da bi razpravljali o zakonitosti oziroma primernosti posamičnih sodnih odločb ali vodenja sodnih postopkov." Ta prepoved velja tudi za posamezna telesa Državnega zbora vključno s parlamentarnimi preiskovalnimi komisijami. V tem primeru sicer ne gre za parlamentarno preiskavo, gre pa za razpravljanje o konkretnih vprašanjih delovanja znotraj same sodne veje oblasti, konkretni sodni postopki so namreč tisti, o katerih se razpravlja. Zato bi se morala reševati v konkretnih postopkih in ne kje drugje.

Glede predlagane 2. točke ugotavljamo, da ni primerno predlagati nejasnih, nedoločnih zakonskih sprememb, saj kot navedeno ni znano, da bi bila veljavna zakonska ureditev ustavno sporna. Poleg tega je poziv, naj Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno sodišče to pripravita v sodelovanju s pravno osebo zasebnega prava, kar je Društvo sodnikov porotnikov, neprimeren. Namen sodnikov porotnikov je, da delujejo v okviru sodne oblasti, ne pa da preko društva pripravljajo zakonske spremembe. Z njimi pa se lahko izvede le posvetovanje v okviru strokovne ali širše javnosti, ko je podan predlog zakonskih sprememb, kot je pač to običajno.

Glede zadnje predlagane, torej tretje točke ugotavljam, da zgrešeno. Omenja tako Ministrstvo za pravosodje kot tudi Vrhovno sodišče kot organa, ki naj sodnikom porotnikom zagotovita, da bodo imeli predhodni dostop do vsebine sodnega spisa. Pristop je napačen, saj zopet ne upošteva, da je Ministrstvo za pravosodje organ izvršilne veje oblasti, ki se ne sme vmešavati v vodenje konkretnih sodnih postopkov. Vrhovno sodišče pa je najvišje pritožbeno in revizijsko sodišče v državi. Tako kot, tako tudi drugi odstavek določa, drugi odstavek 127. člena Ustave. In kot tako tudi ne posega in ne sme posegati v vodenje nezaključenih postopkov na prvi sodni stopnji. Konkretneje, ta tematika je v pristojnosti predsednikov senatov v konkretnih sodnih postopkih. Gre za procesno vodenje postopkov.

Na koncu, kot sem že povedal, 127. člen Ustave zahteva določeno sodelovanje laikov kot sodnikov porotnikov v določenih sodnih postopkih so za kvaliteto sojenja neizbežni. Vprašanja, ki pa so se v praksi pojavila, pa se bodo reševala v strokovni razpravi v okviru usposabljanja za vse sodnike porotnike. Hvala.