…Predsedujoča, hvala za besedo.

Zdaj, kot že vam sam sklic seje pove in kot navajamo v gradivu za sejo, je na podlagi 128. člena Ustave Republike Slovenije, država Slovenija vzpostavlja podlago za udeležbo državljanov pri izvajanju sodne veje oblasti. Posledično tudi določa zakon, to je 41. člen Zakona o sodiščih, da državljani lahko sodelujejo pri izvajanju sodne veje oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih. Slovenska ureditev, kot že vsi vemo, ne pozna klasične porote, ki je posledica delitve odločanja na dejanska in pravna vprašanja. Kot na primer v anglosaških državah, kjer porota odloča o krivdi, sodnik pa v primeru ugotovljene krivde obdolžencu v pravno dopustnih okvirih odmeri kazen. Pristojnost senata je, da odloča tudi o pravnih vprašanjih. Tudi to je iz razvida možnosti vidno, da se to zgodi pred zaključkom glavne obravnave. Senat po končanem, izvajanjih strank ne spozna, da je bilo treba izvesti še dodatne dokaze, predsednik senata naznani, da je glavna obravnava končana. Se pravi, po sto, po 351. členu kazenskega, kazenskega, Zakona o kazenskem postopku, pardon. Nenazadnje sodišče izreče sodbo, predsednik senata pa jo tudi razglasi. Glede na vlogo in položaj sodnikov porotnikov je tudi pomembno, da se te povezujejo. V Sloveniji trenutno deluje Društvo sodnikov porotnikov Slovenije, ki ga je ustanovila skupina sodnikov porotnikov iz Slovenije. Vse navedeno bi sledilo tudi 48. členu Ustave Republike Slovenije, ki določa, da pred nastopom dolžnosti sodnik porotnik pred predsednikom višjega sodišča, ki ga je imenoval, izreče naslednjo prisego: "Prisegam, da bom pri sojenju spoštoval oziroma spoštovala pravni red in da bom odločal oziroma odločala po svoji vesti."

Ob ustanovitvi so tudi navedli, da imajo sodniki porotniki žal velikokrat premalo znanja ter ne poznajo dovolj svojih pravic in dolžnosti. Pogosto se dogaja, da ne znajo pretehtati strokovno zapletene pravne zadeve, mogoče se tudi narobe odločijo pri določeni sodbi. Dogaja se tudi, da so večkrat le nemi opazovalci dogajanja na obravnavah, ki jih vodi profesionalni sodnik kot predsednik senata.

Prav omenjeno društvo je prosilo za razjasnitev glede pristojnosti in dejanske vloge sodnikov porotnikov. Vprašanja je postalo tako na Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot tudi na Ministrstvo za pravosodje. Iz odgovora Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ga vodi magister Miodrag Đorđević, izhaja, da, da vsi predsedniški sistem pravosodja, ki ga poznamo v Sloveniji, razlaga drugače kot pravna služba Ministrstva za pravosodje. Sodnikom porotnikom se namreč odrekajo določene pristojnosti, ki jih po zakonu sicer imajo. Odgovorni Vrhovni, odgovori Vrhovnega sodišča Republike Slovenije seveda niso bili kompatibilni niti z interpretacijo zakona s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije niti s pravno prakso trenutnih sodišč in sodnikov. Ministrstvo za pravosodje je odgovorilo, da Ustava Republike Slovenije ureja oziroma da Ustava Republike Slovenije ureja, ne prepušča zakonu, se pravi, govorimo o 128. členu Ustave Republike Slovenije. Zakon o sodiščih pa določa, da država sodeluje pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih. Pristojnost senata, da odloča o pravnih vprašanjih, je nenazadnje razvidno tudi iz možnosti, ki jih imamo na voljo pred zaključkom glavne obravnave. Če senat po končnih izvajanjih strank ne spozna, da bi bilo treba izvajati še dodatne dokaze, predsednik senata naznani, da je glavna obravnava končana.

Na podlagi vsega navedenega in tudi zahtev s strani omenjenega društva, odgovorov Ministrstva za pravosodje ter ostalih deležnikov Odboru za pravosodje predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe: "Odbor za pravosodje poziva Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno sodišče Republike Slovenije, da preučita ureditev sistema sodnikov porotnikov in pripravita usklajene rešitve, ki bodo sledile ustavni pravici javnosti sojenja in udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti z namenom zagotavljanja pravne varnosti in poštenega ter nepristranskega sojenja. O tem naj odbor odboru poročata v naslednjih 30 dneh." "Odbor za pravosodje poziva Ministrstvo za pravosodje, da v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Društvom sodnikov porotnikov Slovenije pripravi potrebne zakonske spremembe sistema delovanja sodnikov porotnikov, ki bo sistem poenotil ter zagotovil pravno varnost. Ter pošteno in nepristransko sojenje." Ter tretje: "Odbor za pravosodje poziva Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno sodišče Republike Slovenije, da sodnikom porotnikom zagotovita možnost študija sodnega spisa, da bodo z zadevami seznanjeni, saj bodo le tako aktivno sodelovali v postopku sojenja in omogoči, omogočita za to potrebna oziroma ustrezna izobraževanja." Predlogu oziroma kot predlagatelj seveda odboru predlagam, da omenjene sklepe tudi po razpravi sprejme. Hvala lepa.