Hvala lepa. Zdaj, seveda bi v opoziciji radi razpravljali, ampak jaz sem res mislil, da bo koalicija zdaj prva, ker je bilo nenazadnje leto pa pol nazaj s strani koalicije tudi sklic nujne seje Odbora za pravosodje in izredne seje na to temo. Mislim, da je bil gospod Krajnc tisti takrat med glavnimi, pa kolega Lamut, tako da zato sem zdaj malo pustil, da bo koalicija najprej povedala svoje mnenje, najbrž je tudi koalicija usklajevala. To bi bilo fajn, da bi javnost tudi slišala njihovo stališče. Do zdaj tega dokumenta, ki smo ga čakali leto in pol po tisti nujni seji, ker se je tako mudilo. Tako da toliko malo uvida.

Zdaj pa naše stališče poslanske skupine. Odločili smo se, da ne bomo podprli te resolucije, ne bomo pa ji nasprotovali. Zaradi tega, ker je to le dokument po 20 letih, ki torej nadomešča resolucijo iz leta 2004. Resolucija, kot je bilo večkrat v Državnem zboru, tudi rečeno, daje ene usmeritve, ni zavezujoča, pravni akt je pravzaprav usmeritev. Ta akcijski načrt, ki ga bo vladna koalicija oziroma Vlada pripravila po treh mesecih od sprejema te resolucije v Državnem zboru bo kazal res tisto smer, ki bo utrjevala pravne podlage za preprečevanje korupcije v naši državi. Smo pa bili ravno te dni priča, kako hitro se lahko pač en subjekt upre sistemu, ki z digitalizacijo transparentno kaže na poslovanje takšnih in drugačnih praks. Seveda govorimo o Erarju. Tukaj se jaz zahvaljujem osebno predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije, da ni podlegel v zadnjih dneh pritiskom s strani te firme, ko je objavil prenovljeno različico Erar.si in smo tudi lahko vsi pogledali kdo se pravzaprav, kako se kanalizira denar, tako iz ministrstev kot iz države raznim subjektom, nevladnim organizacijam, društvom in tako naprej. Pa ne bom, ker ni danes ta tema, bomo morda mi predlagali sklic enkrat nujne seje Odbora za pravosodje in tudi morebiti Odbora za kulturo, kam gre davkoplačevalski denar, ampak to morda ob kasnejših priložnostih.

Jaz bi pa šel zdaj samo na teh 77 ciljev, ki so zelo lepo zapisani, zelo transparentno opredeljuje, kaj bi morala oziroma kaj bo morala država narediti v naslednjih mesecih, letih, da bi zmanjševali korupcijo. Pa se bom dotaknil morebiti ciljev od 29 do 32, torej o javnih naročilih. Zdaj ne pozabimo, da je ta Vlada, ki pravzaprav predlaga to resolucijo, seveda je pripravila jo KPK, med prvimi ukrepi naredila to, da se je, vsaj na področju zdravstva, zaustavilo transparentno javno naročanje medicinskih pripomočkov. Takrat zloglasni nujni zakon še ministra Loredana je ukinil pravzaprav z omnibus zakonom to transparentnost, kjer bi lahko postali ena izmed jedrnih evropskih držav, kjer bi imeli transparentno urejeno odločanje in tudi pregled, kako se kupuje medicinske pripomočke. Ampak takrat je vlada s spremembo 1. člena povozila že začeti, ne sicer še operativen sistem javnega naročanja, ampak toliko že časa je minilo, da morebiti so ljudje pozabili, da smo to že za časa prejšnje vlade oziroma vladne koalicije pod Janezom Janšo uredili to, dali pravne podlage, dali sistem, potem je pa prišla Svoboda in to ukinila. Tako da jaz pozdravljam pravzaprav te cilje od 29 do 32. Pa bi morda samo prebral ta 29. cilj, ki se mi zdi med najpomembnejšimi. in to je, citiram: "Postopki javnega naročanja v Republiki Sloveniji morajo biti izvedeni zakonito, učinkovito in z omejevanjem tveganj za korupcijo in kršitev integritete, nasprotje interesov in nedovoljenih vplivov. Ta tveganja je treba omejevati že pred začetkom postopka javnega naročanja v fazi določanja potreb, da bi se izognili neupravičenemu dajanju prednosti določenemu ponudniku." In pravzaprav tiste določbe so bile na začetku mandata, mislim da to je bilo meseca junija 2022, črtane po nujnem postopku in seveda zaradi tega smo morali dokapitalizirati nenazadnje ZZZS z 200 milijoni letno in hkrati tudi tisti zakon, ki je dal, mislim, da več sto milijonov evrov v zdravstvo. In ta denar seveda so tisti ultra kapitalisti in lobisti prejeli in netransparentno trošili nadalje davkoplačevalski denar za lobiranje in nakup teh medicinskih pripomočkov.

Potem bi nadaljeval pri medijih. To so pa cilji 55 do 59, pa bi morda, tukaj bi pa vse prebral, ker so pomembni. Ampak spet črka na papirju in bomo videli potem akcijski načrt, če bo res sledil tem ciljem. Cilj 55, citiram: "Državna finančna podpora za zagotavljanje pluralnosti in demokratičnosti medijev in uresničevanje javnega interesa v medijih mora potekati transparentno, na podlagi objektivne in strokovne presoje." Podpiram. Cilj 56: "Država mora za krepitev integritete celotne družbe podpirati medije, ki zagotavljajo avtonomnost urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin." Podpiram. Cilj 57: "Novinarji morajo biti osebe z visoko stopnjo integritete, ki ohranjajo svojo avtonomnost in objektivnost ter pri delu niso dovzetni za nedovoljene vplive in nedovoljena darila." Podpiram. Cilj 58: "Država mora izvajati učinkovit nadzor nad zagotavljanjem pluralnosti medijev in učinkovito onemogočiti koncentracijo moči na podlagi lastništva." Podpiram. In cilj 59: "Mediji morajo ohraniti avtonomnost delovanja ne glede na svoje vire financiranja, vključno s financiranjem z nakupom oglasnega prostora in najemom drugih tržnih dejavnosti. Medijsko poročanje o politiki mora biti neodvisno od interesov političnih strank oziroma nosilcev političnih funkcij." Absolutno podpiram.

Zakaj sem se osredotočil na to? Jaz nisem specialist za infrastrukturo niti za obrambo, katere cilje bo morda kdo od kolegov ali s strani koalicije ali iz opozicije omenil, se pa malo zdaj me je ta služba naučila, da se moram poglobiti v medijsko delovanje. Zdaj akcijski načrt, ki se že izvaja s strani vladne koalicije in to je Zakon o medijih, je v totalnem nasprotju s cilji 55, 56, 57, 58 in 59, in če sem prav gledal časovnico bo ta resolucija sprejeta pred Zakonom o medijih, ki ga je danes vladna koalicija sicer umaknila na Odboru za kulturo, hkrati pa cenzurirala, cenzurirala, prepovedala javno predstavitev mnenj o tem dotičnem zakonu. Tako da, jaz če bi bili samo ti cilji od 55 do 59 umeščeni v to resolucijo, bi rekel, da je že to dovolj, da preprečimo korupcijo v Republiki Sloveniji. Ne potrebujemo ne ciljev iz zdravstva, ne ciljev iz javnega naročanja, ciljev iz obrambe, ciljev iz infrastrukture, če bi teh pet ciljev dosledno država upoštevala, bi zajezili korupcijo, pravzaprav zelo zlahka, kajti mediji so tisti, ki odločajo na koncu dneva, ali bo toleranca do korupcije visoka ali pa je ne bo. In zato, kot sem dejal, če bi samo te cilje opredeljevala ta resolucija, ki so ključni in seveda, če bi imeli na mizi že morda akcijski načrt, pravne akte za uresničevanje teh ciljev bi jaz to resolucijo z veseljem podprl, bi glasoval za. Ker pa temu ni tako in so pa na drugih področjih, na področjih na primer kulture, to je pa cilj 53, zelo zvito zapisani, nasprotujoča si stališča onim ciljem, ki sem jih navedel in tukaj bom pa zdaj prebral cilj 53 - Okrepiti je treba upoštevanje javnega interesa zagotavljanja pogojev za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin na področju javnih medijev, kulturne vsebine morajo prejeti ustrezna finančna sredstva in prostor v programski shemi. Tukaj pa zdaj se zapiše v drugem odstavku potem boljše obrazložitve tega cilja, pri tem se upošteva samostojnost in avtonomnost javnih medijev, med njimi RTV pri razporejanju finančnih sredstev in umeščanju vsebin v programsko shemo.

No, prav zaradi tega drugega odstavka pa jaz ne morem potrditi te resolucije, osebno govorim moje osebno stališče, ker je Zakon o RTV še vedno na ustavnem sodišču. Po več kot 800-dnevih ne vemo, ali RTV hiša deluje na ustaven način in celo prejema zdaj višji RTV prispevek od državljanov in nenazadnje prejema dotacije v višinah 15 milijonov evrov direktno iz davkoplačevalskega denarja, pa ima kljub temu še dva ali tri milijone minusa, govorim za leto 2024. Tako da, absolutno sta si ta dva cilja kontradiktorna. Jaz podpiram tiste o medijih, tega pa pač ne podpiram in zato pač ne morem podpreti te resolucije, ki v 77 ciljih zapiše usmeritve nadaljnje politike katerekoli vlade, ki bo sledila. Kajti zdaj, če smo potrebovali 20 let oziroma celo 21 let, da smo dobili novo resolucijo, menim, da bo vsaj eno desetletje ta resolucija zdržala in je to podlaga ne zdaj za aktualno Vlado, ampak tudi za nadaljnje vlade, ki še pridejo.

Pa bi se samo odzval še na mnenje Zakonodajno-pravne službe. Sam predstavnik ZPS je povedal, da amandmaji koalicije ne rešujejo tistih opozoril in tudi s tega vidika pač ne moremo v Poslanski skupini SDS tukaj glasovati za to resolucijo.

Hvala lepa.