Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav z moje strani vsem navzočim.

Torej, Državni svet je v okviru Komisije za državno ureditev 5. 3. obravnaval predlog te resolucije na svoji 35. seji in je predlog resolucije tudi podprl. Na kratko bom povedala glavne poudarke iz naše razprave, sicer je bila zadeva predstavljena obsežno s strani predlagateljev. Komisija je v razpravi opozorila, da je država na področju boja proti korupciji ne napreduje, na kar kaže kar nekaj indeksov, ki se v EU ukvarjajo s tem področjem. Iz predstavljenih kazalnikov v predlogu resolucije torej ocena trenutnega stanja tudi izhaja, da stanje na področju preprečevanja korupcije ni zadovoljivo. Še posebej zaradi dejstva, da na nekaterih lestvicah nazadujemo, namesto, da bi napredovali. Skrb vzbuja tudi dejstvo, da se Republika Slovenija na prikazanih lestvicah pri številnih kazalnikov ne približuje državam, ki so na področju preprečevanja korupcije in krepitve integritete uspešnejše in so zgled na primer nekatere zahodnoevropske in skandinavske države. Torej, na seji komisije je bilo s strani članov tudi izpostavljeno, da v družbi prevladuje občutek, da je korupcije veliko in da je vseprisotna, zato je komisijo tudi zanimalo kako to situacijo vidijo predstavniki KPK. Najprej je predstavnica predlagatelja poudarila, da so dokumenti, kot so resolucije seveda strateški dokumenti, ki dajejo usmeritve za pripravo ukrepov in na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije mora seveda KPK v treh mesecih od sprejetja te resolucije tudi sprejeti akcijski načrt. V tem akcijskem načrtu bodo tudi jasno določeni ukrepi nosilci ukrepov in pa roki za izvedbo tega akcijskega načrta. Kot nam je bilo pojasnjeno s strani Ministrstva za pravosodje, je KPK že pričela pripravljati akcijski načrt, da delovne skupine naj bi bile že ustanovljene in že opredeljujejo nujne ukrepe in ostale podrobnosti, ki so del akcijskega načrta. Ministrstvo za pravosodje bo tudi tesno sodelovalo pri pripravi ukrepov in med njimi na nekaterih področjih, če bo potrebno tudi spremembe zakonodaje, kot je bilo tudi omenjeno na naši razpravi. Torej, poudarjeno je bilo, da je nova resolucija, ne zgolj popravki potrebna, da na to opozarja strokovna javnost in ravno tako tudi Evropska komisija. Člani komisije so pri tem seveda izpostavili tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki opozarja na splošnost tega predloga resolucije, v katerih ni definiranih ukrepov in podrobnejših časovnih opredelitev. In komisijo je seveda zanimalo, kako bo v nadaljevanju se usklajevalo besedilo s predstavniki Zakonodajno-pravne službe. Pojasnjeno nam je bilo, da je že pripravljenih šest amandmajev, ki jih sicer mi nismo obravnavali, ki pa so bolj redakcijske narave. Kajti, pojasnili so, če bi sledili mnenju ZPS, bi morali torej nujno popolnoma prenoviti celoten dokument. Vendar pa je v osnovi prepričanje predlagatelja, da je bila resolucija iz leta 2004 preveč podrobna in da so bile za to v praksi težave z njenim izvajanjem, zato je tokratni predlog na ravni usmeritev in političnega okvira, vse ostalo pa naj bi se, potem definiralo v akcijskem načrtu. Torej, glede konkretnih podatkov in raziskav o samem stanju korupcije v naši državi pa so se odzvali člani, torej predsednik KPK, ki je poudaril, da nekih konkretnih podatkov o tem, koliko je prisotne korupcije v naši državi žal seveda nima nihče. Vse temelji na percepciji in vse raziskave preverjajo te občutke in zato tudi pridemo do rezultata, da je vse narobe in da je korupcija v slovenski družbi ogromen pojav. Ko se preverjajo konkretne številke bodisi preko letnega poročila KPK bodisi preko letnega poročila državnega tožilstva ali policije ali pa poročila o delu sodišč, pa statistika kaže drugačno sliko. Razkorak med občutkom vseprisotni korupciji v družbi in prijavami korupcije je izjemno velika. Tako da bo potrebno narediti še kaj več na tem nivoju, kar se tiče samega ugotavljanja in prijav korupcije. Predsednik KPK je poudaril, da je Slovenija na tem področju v 20 letih ogromno priložnosti že zamudila za izboljšanje stanja v različnih, seveda sestavah parlamenta in vlade. Predsednik KPK je še posebej opozoril, da sama komisija zagotovo ne more biti učinkovita, če ni sodelovanja drugih deležnikov. Predvsem je treba spodbujati in opogumiti ljudi, da bodo prijavili koruptivna dejanja, nanje opozarjali in povedali tisto, kar pravijo, da je narobe. Torej, po tej razpravi, kot sem jo zelo v skrčeni obliki pojasnila smo, potem predlog resolucije podprli. Hvala.