Lep pozdrav. Spoštovane poslanke in poslanci ter vsi ostali prisotni!

Predlog nove resolucije o preprečevanju korupcije nadomešča resolucijo, ki jo je Državni zbor sprejel leta 2004. Po oceni strokovnjakov je sedaj veljavna resolucija večinoma že izpolnjena, delno pa tudi zastarela. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije predvideva, da osnutek resolucije pripravi Komisija za preprečevanje korupcije, predlog potrdi Vlada, sprejme pa jo Državni zbor. Resolucija se je pripravljala relativno dolgo časa. KPK je s procesom oblikovanja začel konec leta 2021 in v proces vključil preko 120 deležnikov iz vladnega in nevladnega sektorja, ki so bili vključeni v 16 delovnih skupin in osnutek resolucije pripravil konec oktobra 2023. KPK je namreč želela že v fazi priprave resolucije vključiti ključne deležnike, prepoznati čim več tveganj in pridobiti širok nabor ciljev, ki prispevajo k preprečevanju korupcije in krepitvi integritete. V letu 2024 sta potekala dva kroga medresorskega usklajevanja, vlada pa je predlog resolucije potrdila 16. 1. 2025. Resolucija je strateško politični okvir in usmeritev za ukrepe na področju preprečevanja korupcije. Vsebuje oceno stanja na področju korupcije ter opredeljuje 77 strateških ciljev, ki predstavljajo podlago za pripravo akcijskega načrta, ki bo pa natančno opredeljeval ukrepe, njihove nosilce ter roke. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da akcijski načrt sprejme Komisija za preprečevanje korupcije v sodelovanju z nosilci ukrepov v treh mesecih po sprejemu resolucije. Kot sem seznanjena, je KPK že pristopil k pripravi akcijskega načrta. Menim, da Slovenija potrebuje posodobljeno Resolucijo o preprečevanju korupcije. Prav tako pa je pomembna tudi današnja razprava v Državnem zboru, saj je ključno, da krepitev integritete in preprečevanja korupcije kot prioriteto prepoznamo tako funkcionarji, poslanci, javni uslužbenci oziroma celotna družba. S tem se krepi zaupanje javnosti v delovanje pravne države. Pri osveščanju vseh pa je in bo imel pomembno vlogo tudi KPK. Nenazadnje nas je k sprejemu resolucije pozvala tudi Evropska komisija v okviru poročila o vladavini prava. Naj se zaključno zahvalim Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za mnenje k predlogu resolucije. Na podlagi pripomb je bilo pripravljeno več redakcijskih amandmajev, ki bodo nedvoumno izboljšali končno besedilo resolucije. Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju izpostavlja tudi splošnost ciljev resolucije in odsotnost opredelitve ukrepov in nosilcev za uresničitev njenih ciljev. Naj pojasnim, da je bilo to vprašanje predmet razprave že v času priprave osnutka resolucije s strani Komisije za preprečevanje korupcije. Prevladala je ocena Komisije za preprečevanje korupcije, da je ustreznejši splošni pristop. Ukrepi, nosilci in roki pa bodo opredeljeni v akcijskem načrtu, pri pripravi katerega bodo sodelovali tudi nosilci ukrepov. Za konec bi želela povedati še to, da smo na Ministrstvu za pravosodje že ustanovili tudi delovno skupino, ki bo s sodelovanjem predstavnikov Komisije za preprečevanje korupcije in Ministrstva za javno upravo naslovila tudi pobude in predloge za spremembo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zadnja obsežna novela, kot smo včeraj govorili, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je bila sprejeta leta 2020, zato je čas, da se pogovorimo, kako so se zakonski instituti uveljavili v praksi in da tudi vidimo, katere spremembe je potrebno zopet nasloviti. Hvala, spoštovani zbor.