Hvala predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister z ekipo in gostje.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. V daljši dopolnilni obrazložitvi je minister za naravne vire in prostor med drugim poudaril, da se s predlogom zakona v zakonodajo prenaša ureditev 70.a člena Ustave, ki ureja pravico do pitne vode, kar predstavlja pomemben korak k odpravi neustavnega stanja v tem delu. Predlog zakona prav tako povečuje učinkovitost delovanja javnih služb oskrbe s pitno vodo iIn odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter izboljšuje obstoječo raven nadzora. In regulacije cen, saj ureditev prenaša iz podzakonske na zakonsko raven. Izpostavil je, da 70.a člen Ustave določa, da oskrbo s pitno vodo zagotavlja država preko lokalnih skupnosti s tem, ko država sprejema ta zakon, ki določa, da oskrbo s pitno vodo izvajajo občine v obliki gospodarske javne službe, država dejansko zagotavlja sistem oskrbe prebivalstva s pitno vodo, vključno z regulacijo, cenovno politiko in ustreznim nadzorom. z zakonom kot oblastvenim aktom države je zagotovljena oskrba s pitno vodo, s čimer pa distribucija kot izvajanje te javne službe ostaja na ravni lokalnih skupnosti, kar se je izkazalo za učinkovit in dobro sprejet sistem. Veljavni zakon o varstvu okolja oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode določa kot izvirni občinski obvezni gospodarski javni službi, predlog zakona pa zgolj sledi veljavni ureditvi glede pristojnosti občin na tem področju, v nadaljevanju je konkretneje predstavil posamezne predlagane rešitve iz predloga zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v povzetku njihovega pisnega mnenja izpostavila, da je z ustavno pravnega vidika temeljni namen predloga zakona tudi uskladitev s pravno ureditvijo, kot jo določa 70.a člen Ustave. Ustava v četrtem odstavku tega 70.a člena določa, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. S tem je določeno posebno razmerje med državo in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, zato mora biti z zakonom to razmerje vsebinsko opredeljeno, določena pa mora biti tudi pravna narava in pravne posledice izvajanja teh nalog. Vloženi amandmaji glede financiranja nadzora nad izvajanjem teh nalog deloma sledijo ustavnopravnim zahtevam in v tem delu vsebinsko nadgrajujejo predlog zakona. Izpostavila je, da glede na to, da predlog zakona posega na področje drugih predpisov, morajo biti razmerja do teh predpisov ustrezno urejena in pojasnjena. V takih primerih mora novi zakon vsaj okvirno, vključno z roki, urediti oziroma določiti tudi njihovo uskladitev, vključno z vprašanji njihove uporabe do uskladitve. Preprečiti je treba dvojno urejanje na eni in podnormiranost na drugi strani, ko se določitev podrobnejših pogojev prepušča podzakonski ureditvi brez temeljnih vsebinskih okvirov, ki bi omogočali podrobnejšo ureditev v podzakonskem aktu. Amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in njihove spremembe v tem delu v pretežni meri odpravljajo navedene pomisleke in tudi v tem delu vsebinsko nadgrajujejo predlog zakona. V razpravi je bilo izpostavljenih več vprašanj in podanih pripomb, na katere so dodatna pojasnila podali predstavniki predlagatelja. Med drugim so se v zvezi s 57. členom odzvali na opozorila občin z veljavnimi koncesijskimi pogodbami za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, da naj se ponovno premisli o predlaganem petletnem prehodnem obdobju za iztek veljavnosti teh koncesijskih pogodb, kar bi v praksi pomenile predčasno prekinitev nekaterih obstoječih, takim občinam pa bi to lahko povzročilo dodatne stroške. Pojasnjeno je bilo, da je že od leta 2016 znano, da bo prišlo do uzakonitve oskrbe s pitno vodo izključno preko javnih podjetij torej in s tem nujnost prilagoditve na sistem brez možnosti sklepanja koncesij. Po mnenju predlagatelja je za to petletno prehodno obdobje za prilagoditev na nov način izvajanja javne službe primerno. Poudarjeno je bilo, da imajo trenutno v veljavi koncesijske pogodbe še samo tri občine, od teh se iztečeta leta 2027, ena pa leta 2032. Morebitna finančna pomoč občinam, ki še niso izvedle prehoda iz koncesijskega razmerja s strani države, pa bi po mnenju predlagatelja te občine postavila v neenakopraven oziroma privilegiran položaj napram tistim, ki so ta prehod že izvedle. Po razpravi je odbor sprejel večje število amandmajev Poslanskih skupin Svoboda in Levica ter nato glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.