Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci, predstavniki obeh ministrstev in ostali vabljeni! Lep pozdrav. Zahvaljujem se za priložnost, da vam danes lahko predstavim novelo Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki je bila vložena 9. januarja. Novela je v bistvu nastala na poziv in stiske občin in njihovih javnih podjetij, ki so se obrnili na nas poslance s prošnjo po pomoči. Predvsem zato, ker danes obstaja pravno neskladje med dvema zakonoma, in sicer z zakonom o cestnem prometnem načrtovanju in zakon o varstvu podatkov. Občine in njihova javna podjetja so pri izvajanju celostne prometne strategije pri urejanju prometne politike, parkirne politike ugotovile, da imajo na nek način zavezane roke, kar je seveda posledica tega neskladja. Na to neskladje poleg občin in javnih podjetij opozarja tudi informacijski pooblaščenec v več mnenjih, ki jih je izdal, opozarja pristojno ministrstvo, Vlada in ne nazadnje tudi sodba Upravnega sodišča iz septembra 2024, ki je v bistvu posledica spora med eno izmed slovenskih gospodarskih izvajalcev, gospodarskih javnih služb in informacijskim pooblaščencem.

Za katera neskladja pravzaprav gre? Prvo neskladje je naslednje, če malo poenostavim, torej obstoječi Zakon o celostnem prometnem načrtovanju ne opredeljuje dejansko pojma sistem za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, ampak uporablja dva druga izraza. In po mnenju informacijskega pooblaščenca tista dva druga izraza, ki jih zakon uporablja, nista dovolj določna. Po drugi strani tudi obstoječi zakon ne zagotavlja ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov. In ne nazadnje tudi določba Zakona o varstvu osebnih podatkov izrecno predpisuje, da se ti sistemi za prepoznavo registrskih označb na javnih površinah ne smejo uporabljati. Torej, to so trije izzivi, ki jih imamo danes in zato ta novela v bistvu naslavlja ravno to in odpravlja te neskladnosti v novem 25. členu, ki ga novela predlaga, predpisuje pravno podlago, ki bo omogočala občinam in njihovim z odlokom določenim izvajalcem gospodarskih javnih služb, pa tudi upravljavcem glavnih regionalnih hitrih avtocest in drugih državnih cest, pa tudi upravljavcem javne železniške infrastrukture, da pri svojem delu lahko uporabljajo napredne sisteme za prepoznavo registrskih označb, kar je v bistvu že v uporabi v celi Evropi in širše. Seveda se lahko ti sistemi uporabljajo ob skrbni varovanju osebnih podatkov, zato tudi določbe novele navajajo več korakov, kako slednje zagotoviti. Predlagana novela tako prinaša tudi štiri nove pojme, in sicer pojem parkirni utrip, torej parkirni utrip, območje omejenega prometa, sistem za samodejno prepoznavo vozil in sistem za samodejno prepoznavo registrskih označb in seveda te pojme podrobneje opredeljuje. Predlagana novela določa tudi jasno namen in obseg oziroma varstva osebnih podatkov, ki se pridobivajo preko teh sistemov, torej katere podatke se zbirajo, na kakšen način, kaj je namen zbiranja. In kot tudi sem že omenila, posebno skrb navaja novela s svojimi odločbami o varovanju osebnih podatkov, torej jasno predpise, kdaj se podatki, ko jih več ne potrebuješ, izbrišejo. In tudi, da se podatki v skladu z novelo anonimizirajo oziroma psevdonimizirajo. Tako da je varnost osebnih podatkov resnično zagotovljena. Zakon predpisuje tudi, da v primeru uporabe teh sistemov je potrebno obvezno obvestiti uporabnike teh javnih površin, in sicer s fizično označbo, s podrobnejšimi podatki na spletni strani. Tako da tudi uporabniki teh javnih površin bodo o tem seznanjeni.

Naj tudi izpostavim, da je informacijski pooblaščenec v svojem mnenju, ki smo ga vsi poslanci pridobili danes je poslal še dodatno mnenje, da tudi on ugotavlja, da je zbiranje podatkov o registrskih označbah učinkovito orodje za opravljanje prometnih režimov in parkirnih površin in tudi površin z omejenim dostopom, kar seveda jaz osebno tudi pozdravljam zdaj zakon, vsaj namen zakona, podpira tudi Državni svet brez glasu proti. Pridobili smo mnenje, ki ste jih že našteli v uvodu, torej Združenja mestnih občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Občine Piran, Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, Javno podjetje Okolje Piran, Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega zavarovanja in še drugi, vsi z namenom, da zakon podprejo, ker ugotavljajo, da danes veljavna ureditev žal ni ustrezna in onemogoča občinam učinkovito upravljanje prometne politike. Torej, danes obravnavani zakon ima široko podporo in ne rešuje in daje možnost, pravno podlago kar 212 slovenskim občinam in njihovim javnim podjetjem, da te sisteme, ki jih, mimogrede, danes že uporabljajo, tudi naprej uporabljajo Brez večjih zapletov.

Amandmaje odbora, ki ste jih danes dobili, smo usklajevali aktivno tako s predstavniki Zakonodajno-pravne službe, kot s predstavniki informacijskega pooblaščenca, kot tudi z obema ministrstvi, torej Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvom za infrastrukturo, in po moji oceni odgovarjajo na vse pomisleke, ki so jih v postopku izrazili tako informacijski pooblaščenec, kot tudi Zakonodajno-pravna služba.

V pripombah, ki smo jih danes prejeli s strani informacijskega pooblaščenca naj dodam le to, da tudi danes prejete pripombe so smisel vključene v amandmaje odbora, ki jih imate danes na mizi. In jaz prosim poslanke in poslance, da tudi oni danes noveli izrazijo podporo in s tem omogočijo občinam njihovo učinkovito upravljanje javnih površin.

Naj se za konec samo zahvalim resnično strokovnim službam Poslanske skupine Svoboda, gospe Sladjani Ješić iz Zakonodajno-pravne službe in res predstavnikom informacijskega pooblaščenca, ki smo res kooperativno, konstruktivno pripravljali te amandmaje, da smo, upam, da na koncu vsi z njimi zadovoljni. Predvsem pa, da bodo potem zadovoljne občine, ki bodo ta zakon dejansko izvajali. Hvala lepa.