Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj!

Torej Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti naslavlja nekatera vprašanja, ki so se pojavila pri izvajanju novele tega zakona v različici A, ki se je začela uporabljati 20. novembra leta 2023. Sledijo pobudi za spremembe, ki so bile podane v okviru strokovnega odbora za obravnavo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ga je ustanovil Ekonomsko-socialni svet. Na 352. seji, 28. junija leta 2024. Ta strokovni odbor se je sestal na dveh sejah, na 357. seji Ekonomsko-socialnega sveta, 6. decembra lani pa je bil dosežen dogovor o spremembah 2., 18. in 19. člena tega zakona. Torej poglavitni cilji predloga novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti - B so naslednji: jasnejša določitev razmerja, za katero je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa, poenostavitev vpisovanja podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa, določitev izjeme od obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa za poslovodne osebe, jasnejša določitev kraja hrambe evidence o izrabi delovnega časa in pa dopolnitev možnih načinov obveščanja delavca o podatkih iz evidence. S predlogom zakona se torej spreminja opredelitev tistih oseb, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence, in sicer se jasneje določa krog oseb, za katere je vodenje evidence tudi utemeljeno. Predlaga se, da kot delavec v smislu tega zakona šteje tudi: oseba, ki je na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca; oseba, ki opravlja samostojno poklicno kmetijsko ali drugo dejavnost pod pogojem, da se za njo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja glede delovnega časa, odmorov in počitkov, ali pa če ta oseba opravlja delo osebno in je vključena v delovni proces delodajalca in pa oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja. In tako se s predlagano spremembo bolj jasno določa, jasneje določa, da mora delodajalec evidence v skladu s tem zakonom tudi evidenco o izrabi delovnega časa voditi za tiste osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo - dijakov, študentov, začasno občasno delo upokojencev in začasno občasno delo v kmetijstvu. Hkrati se pa s to predlagano spremembo črta določilo, da je treba evidenco voditi za osebe, ki opravljajo delo na tak način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca, ker bi ta določba lahko po nepotrebnem zajela tudi osebe, ki opravljajo delo s sredstvi delodajalca, ampak dela ne opravljajo osebno in niso vključene v njegov delovni proces, zato je bilo ugotovljeno, da je ta določba ob obstoju drugih določb neustrezna in je v skladu s predlagano spremembo odstranjena iz definicije delavca.

S predlogom novele se v okviru poenostavitve, lahko bi rekli tudi administrativne razbremenitve kakor je strokovna delovna skupina to poimenovala, torej poenostavitev vpisovanju podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa predlaga črtanje obveznosti vpisa izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom tako imenovana malica. Ta sprememba sledi načelu sorazmernosti urejanja določenega pravnega področja. Ni namreč zagotovljeno, da bi tak zahteven podatek izkazoval dejansko stanje na področju izrabe odmora med delovnim časom.

Nadalje se glede vpisa podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa s predlagano novelo naslavlja nepotrebna pogostost vnosa v evidenco za tiste podatke, ki ob obstoju drugih podatkov iz evidence in ob sočasnem obstoju z zakonom ali drugimi akti predpisanih dokazil pri delodajalcu ob dnevnem vnosu ne bi zagotavljali višje stopnje zaupanja v podatke iz evidence glede na dejansko stanje, ki je podlaga za te vpise. Torej, s predlagano spremembo se določa, da se lahko podatki o opravljenih urah v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in pa tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu iz katerega je razvidno, referenčno obdobje? Ki se upošteva za neenakomerno porazdelitev in začasno prerazporeditev polnega delovnega časa, v evidenco o izrabi delovnega časa vpisuje mesečno. Ocenjuje se namreč, da bo ob obstoju dnevne obveznosti vpisovanja, natančnega časa prihoda na delo in odhoda z dela ter dnevnih obveznosti beleženja obsega opravljenega nadurnega dela, verodostojnost evidenca zagotovljena tudi ob mesečnem vpisovanju.

Naprej v izogib dvomu ali se evidenca o izrabi delovnega časa vodi za poslovodne osebe ali ne. V predlogu novele zakona se izrecno izključuje obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa za poslovodne osebe. S predlagano novelo se z vidika jasnosti predlaga tudi izrecna določitev, da delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpišejo podatki, hrani na sedežu ali na kraju opravljanja dela delavca. Torej, s spremembo se odpravlja morebitna nejasnost pomena izraza oziroma, ki je bil v zakonu prej, in se določa, da se evidence in dokumentacija hrani. Na sedežu ali na kraju opravljanja dela.

Glede načina obveščanja delavcev, prej omenjenega s predlogom novele se omogoča tudi elektronski način obveščanja delavcev na elektronski naslov, v katerem se delodajalec in delavec dogovorita in tako bo delodajalec pisno obvestil delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec. Tudi na zasebni elektronski naslov delavca, če se tako dogovorita.

Velja poudariti, da je predlog te novele, torej ZPDSV-B obravnaval Ekonomsko-socialni svet na svoji 357. seji, 6. decembra 2024, in da je njegova vsebina usklajena s socialnimi partnerji pomeni torej kompromis, ki je bil dosežen v socialnem dialogu med Vlado, predstavniki delavcev in predstavniki delodajalcev oziroma zastopniki lastnikov in upravljavcev podjetij, pri čemer je Ekonomsko-socialni svet sprejel tudi sklep, s katerim poziva Vlado Republike Slovenije, da Predlog Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti sprejme v nespremenjeni obliki, takšni kot je bil potrjen na Ekonomsko-socialnem svetu in ga kot takega zagovarja tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. To je torej sklep in sporočilo, socialnih partnerjev, tako delavcev kot delodajalcev,

Izpostavljam še predlog amandmaja s katerim se upošteva, hvaležno upošteva pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Ta je ugotovila, da je v predlaganem novem šestem odstavku 19. člena zakona napačen sklic na 12. in 19. člen zakona, zato se v tretjem odstavku 3. člena spreminja besedilo tako, da so ti sklici urejeni. Hvala za to.