Hvala lepa, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. S predlogom zakona, ki je danes predmet obravnave, se ureja izvajanje uredbe EU o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice in za obveznice povezane s trajnostnostjo. Uredba se uporablja od 21. decembra 2024 dalje in predstavlja pomemben korak v razvoju trajnostnega financiranja v Evropski uniji. Z vzpostavitvijo jasnih in enotnih standardov za tovrstne obveznice se namreč spodbuja pregleden in odporen trg zelenih naložb. Navedene obveznice omogočajo, da se pridobljena sredstva usmerijo v projekte, ki varujejo okolje in spodbujajo nizkoogljično gospodarstvo. S pomočjo takšnih obveznic lahko torej izdajatelji financirajo naložbe v obnovljive vire energije, energetsko učinkovite stavbe, čisto mobilnost in druge okoljsko prijazne projekte. Sredstva, zbrana s prodajo evropskih zelenih obveznic, so namenjena projektom, ki so jasno opredeljena kot okoljsko trajnostna v EU taksonomiji. Da bi zagotovili preglednost in zaupanje vlagateljev, pa morajo izdajatelji podrobno poročati o tem, kako so sredstva porabili. Vsako izdajo evropskih zelenih obveznic pregledajo tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za tovrstno izjavo. Evropski organ za vrednostne papirje, tako imenovana ESMA, pa z nadzorom nad zunanjimi preveritelji in z vodenjem registra le teh skrbi, da so pregledi izvedeni nepristransko in da zagotavljajo najvišjo stopnjo preglednosti in zaupanja.

Pomembno je poudariti, da je odločitev za izdajo evropskih zelenih obveznic prostovoljna, torej gre za odločitev vsakega posameznega izdajatelja, ki se odloči, da želi financirati svoje zelene projekte na tak način. Predlog zakona, ki je predmet današnje obravnave pa ureja izvajanje uredbe o evropskih zelenih obveznicah, določa pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem uredbe, ureja opravljanje nadzora ter določa nadzorne ukrepe in prekrške v zvezi z izvajanjem te uredbe. Kot pristojni nadzorni organi so določeni Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije. Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za nadzor nad izdajatelji evropskih zelenih obveznic in izdajatelji, ki uporabljajo skupne predloge iz uredbe o evropskih zelenih obveznicah. Za nadzor nad originatorji pa so pristojne vse tri navedene finančne institucije oziroma finančni regulatorji.

Vsak pristojni organ je pristojen za nadzor nad tistim orginatorjem, ki je oseba, nad katero sicer opravlja nadzor na podlagi področnih zakonov. Torej, če je orginator zavarovalnica, je pristojni nadzorni organ Agencija za zavarovalni nadzor, če je orginator banka, je to Banka Slovenije. Orginator po uredbi je namreč oseba, ki ustvari finančna sredstva, kot so posojila oziroma druge terjatve, jih združi in izda vrednostne papirje, ki so zavarovani potem s temi sredstvi. Pristojni organi bodo lahko v okviru nadzornih postopkov spremljali, zbirali in preverjali objavljene informacije in poročila ter obvestila oseb, ki jim poročajo, lahko bodo pridobili informacije in izvajali nadzorna ter preiskovalna pooblastila v skladu z uredbo, prav tako bodo lahko izrekali nadzorne ukrepe v skladu s pooblastili in vodili postopke o prekrških zaradi kršitev, določenih v zakonu. Pomembno je poudariti, da pristojni organi ne bodo preverjali, ali so projekti financirani z zelenimi obveznicami, tudi dejansko okoljsko trajnostni. To nalogo imajo namreč neodvisni zunanji strokovnjaki. Vloga pristojnih nadzornih organov je predvsem v zagotavljanju transparentnosti oziroma preglednosti izdaj.

Glede na navedeno predlagam, da podprete predlog zakona in amandmaje koalicijskih strank, ki sledijo predlogom Zakonodajno-pravne službe in dodatno izboljšujejo zakon. Hvala.