Ja, najlepša hvala. Glejte, zdaj ta, v Novi Sloveniji smo temu Zakonu o dohodnini nasprotovali, se pravi, spet smo prišli tik pred božično-novoletne praznike in tako kot običajno v zadnjih letih zaostrili takrat davčno ureditev, tokrat pač normirancev in še enkrat tik pred novim letom, ko imajo številni narejene plane dela, finančne načrte usklajene in pripravljene. Torej v času, ko je bil čas v bistvu za primeren za božičnico, se je pač Vlada odločila, da se pač 12000 ljudem pač poviša davke in številni normiranci torej so dobili res tisto, ne božičnico, ampak povišanje davkov ter to, da pač ne morejo načrtovati svojega normalnega dela. Jaz obžalujem eno stvar in sicer, da se podjetja morajo pod to vlado skoraj vsako leto v času božičnih in novoletnih praznikov pripravljati na zaostrovanje davčne zakonodaje za naslednje leto. Enako se je zgodilo že v letu 2023, ko je bila razveljavljena takrat davčna reforma prejšnje vlade. Tokrat se je pač zgodba ponovila z začetkom leta 2025. In edino leto, ko uveljavitev davčne reforme, davčne reforme ni bilo, je bilo leto v bistvu 2024.

Kar se tiče zdaj samega, same pobude in samega zakona, zakaj smo mi to vložili na Ustavno sodišče in skupaj s tudi Slovensko demokratsko stranko in podpisi takrat še nepovezanih poslancev gre za to, da pač se ukvarjamo s približno 14000 ljudi, kar je, kar pomeni zelo velika številka, se pravi 14000. Prizadetih podjetij ali pa ljudi za 12 milijonov evrov. Finančni učinek tega Zakona o dohodnini, se pravi udarca proti normirancem, je približno 12 milijonov evrov. Gospe in gospodje, mi se pri tem, ko imamo rekordni 17 milijardni proračun in dobijo nevladne organizacije na primer iz tega proračuna 150 milijonov evrov, ukvarjamo z 12 milijoni evrov ljudi, ki pač delajo in si to in si to zaslužijo. Pa še to, ocena predlagatelja zakona je bila, da bodo tako imenovani polni normiranci po novem plačali za približno 3 milijone evrov več dohodnine, popoldanski pa za okoli 9 milijonov evrov več. Torej, še enkrat, gre za minorne finančne učinke, ki nimajo nobene veze, da bi lahko govorili o davčni reformi. In tudi kar se tiče kot odgovor, se pravi enakopravnost med novimi rezidenti. Glejte, vse lepo in prav, da se pač davki znižujejo za tiste startupe, ki prihajajo v državo in da smo startupom ali pa mladim podjetnikom, pobudnikom na voljo in da imamo ugodne davčne stvari, se pravi, in postopke in vse ostalo, kar je potrebno. Ampak in to podpiramo. Ampak dajmo imeti enake vatle za vse, dajmo imeti tudi za tiste zagonska podjetja, ki so v lasti slovenskih državljanov, ki so tukaj, ki tukaj bivajo in so, pač tudi ugodne davčne politike. Se pravi za vse enake vatle in na ta način, če bomo pač imeli razumne davke, bomo zagotovo privabljali kakovosten mlad kader iz tujine, pa tudi dali priložnost. Pač mlajši generaciji Slovenk in Slovencev, da v bistvu lahko razvijejo svoje potenciale.

Za zaključek bi samo to rad dodal, da pač jaz verjamem kako bo danes odbor glasoval. Vem, upam pa na Ustavno sodišče, da v bistvu bo zavarovalo interes 12000 posameznikov, ki v bistvu so konec decembra meseca dobili novo davčno, novo davčno politiko, dočim njihovega dela. Tako da gre za precedens, ki se je zgodil in upam, da se v bodoče ne bo več ponavljal, zlasti pa, da bomo lahko imeli, ne bom govoril o nizkih davkih, ker to je že ratala izgubljena fraza, ampak državo, ki bo imela razumne davke. Ne pa da dnevno poslušam podjetnike in obrtnike, da selijo svoja podjetja, sedeže podjetij, ne podjetja, sedeže podjetij. V sosednjo Hrvaško. Najlepša hvala.