Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik.

Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Družba GEN-I je vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja predpisa za oceno ustavnosti. V predlogu zatrjuje kršitev 2. in 14. člena Ustave Republike Slovenije ter 74. člena Ustave, to je svobodne gospodarske pobude, saj naj bi jim država posegla v konkurenčne pogoje na trgu, s tem, da je v tretjem odstavku 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Kot izjema od prepovedi določena javna objava osebnega imena prejemnika, to je fizične osebe in namena transakcije. Vključno s plačo, ki presega mesečno bruto plačo predsednika oziroma predsednice republike. V družbi menijo, da KPK zakonski okvir lahko razume na preširok način, saj bi bili predmet javne objave lahko celo podatki o prejemnikih in transakcijah tistih zaposlenih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti oziroma pod prevladujočim vplivom države, ki niso člani organov vodenja ali nadzora takšnega gospodarskega subjekta in katerih prejemki posledično ne spadajo med informacije javnega značaja.

V SDS so vložili predlog treh priporočil Vladi, saj se po njihovem mnenju odbor za pravosodje ni v ustreznih rokih odzval glede zadevne pobude družbe GEN-i za začetek postopka za oceno ustavnosti. Poleg tega pa so predlagali, da naj Vlada v 30 dneh pripravi poročilo o delovanju aplikacije Erar.

Predlogi treh priporočil, ki so jih vložili v SDS, so neutemeljeni, čemur je pritrdila tako Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora kakor tudi Vlada v svojem mnenju, zaradi česar smo seveda Socialni demokrati na pristojnem odboru glasovali proti priporočilom. Zakonodajno-pravna služba je na pristojnem odboru opozorila in citiram: da sta 1. in 2. točka predloga priporočila že uresničeni, glede 3. točke, to je aplikacije Erar, pa, da njeno delovanje ni urejeno v zakonu, zanjo je namreč pristojna KPK neodvisen organ. Zato ukrepa ni mogoče nasloviti na Vlado. Prav tako pa določene zahteve v predlogu priporočila ne sodijo v njegov pravni okvir.

Tudi Vlada se s predlogom priporočila ni strinjala. Glede prve točke vlada meni, da ni potrebna, saj je vlada mnenje glede pobude že sprejela 5. marca, glede tretje točke pa, da ERAR upravlja KPK, ki je neodvisen državni organ in ne vlada, zato slednja poročila o delovanju evidence ERAR seveda ne more podati.

Ustavno sodišče je sicer že vmes odločilo, da pogoji za uvedbo začasnega zadržanja izvrševanja tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije niso bili izpolnjeni.

Družba GEN-I torej ni uspela dokazati, da bi predvidena objava podatkov, vključno z osebnimi in transakcijskimi podatki ter informacijami o plačah, neposredno vplivala na njen konkurenčni položaj ali poslovno varnost. GEN-I kot zasebni gospodarski subjekt ni zajet med subjekti, za katere je predpis o javni objavi finančnih podatkov namenjen, zato predmet predpis ne posega neposredno v njegov pravni položaj.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe jasno potrjuje, da argumenti družbe GEN-I temeljijo na domnevah, medtem ko so zaščita javnega interesa, konkurenčnega okolja ter varstvo poslovnih skrivnosti že ustrezno zagotovljeni. Zato je Zakonodajno-pravna služba tudi priporočila, da se predlog za začasno zadržanje in pobudo za začetek postopka ustavnosti zavrneta. Glavni namen javne objave podatkov iz 75. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je zagotoviti preglednost pri ravnanju z javnimi sredstvi in nadzor nad finančnimi transakcijami, pri čemer se hkrati varujejo občutljivi podatki, ki so ključni za konkurenčnost gospodarskih subjektov. Obseg podatkov, ki jih določa zakon, je natančno omejen, da ne pride do neupravičenega razkritja poslovnih skrivnosti.

Socialni demokrati sicer opozarjamo na škodljive posledice, ki jih lahko imajo napačno prikazani podatki, kot je šlo recimo ravno v primeru GEN-I. Zato je ključno, da se zagotovijo mehanizmi, ki bodo preprečevali takšne napake, da se prepreči nepotrebna škoda. ki bi seveda lahko negativno vplivala na poslovanje subjektov. Prav tako smo prepričani, da je transparentnost poslovanja ena izmed ključnih oblik boja proti korupciji, saj temelji na ideji, da mora biti delovanje javnih organov, poraba javnih sredstev in sprejemanje odločitev odprti in dostopni javnosti. V demokratični državi je namreč ključnega pomena, da se državljanke in državljani ter civilna družba seznanijo z delom javno pravnih organov, spremljajo, preverjajo pa tudi nadzirajo delovanje subjektov, ki upravljajo z javnim denarjem.

Načelo transparentnosti tako zagotavlja dostop do informacij, javni nadzor, preprečevanje korupcije in krepitev zaupanja v institucije. Če bodo ljudje imeli dostop do informacij in določen vpliv na delovanje oblasti, bodo posledično bolj zaupali sistemu in bolj, bodo bili bolj vključeni v demokratične procese. Pa vendarle je potrebno opozoriti, da je tudi pravica do svobodne gospodarske pobude ustavna pravica, ki poslovnim subjektom zagotavlja, da svobodno odločajo o tem, kdo in v kakšni obliki bo imel dostop do podatkov o njihovem poslovanju oziroma gospodarskem udejstvovanju, vključno s podatki o vrstah in vrednosti sklenjenih pravnih poslov, o osebah, ki so sodelovale pri sklenitvi posla, o nasprotnih pogodbenih strankah, o podizvajalcih, o razvoju in izvrševanju neke transakcije, o sklenjenih aneksih in podobno.

74. člen Ustave pa varuje tudi poslovno skrivnost. Zato je pri vsakem posegu v ustavne pravice potrebno dokazati, da za tovrsten poseg obstaja javna korist in da je poseg v skladu s splošnim načelom sorazmernosti. Ali je torej poseg v konkretnem primeru upravičen, bo na koncu seveda odločilo ustavno sodišče, ki bo uporabilo prilagojen test sorazmernosti, v okviru katerega se bo presojalo, ali je teža posledic omejitve ustavne pravice sorazmerna vrednosti zasledovanega cilja oziroma koristim, ki bodo zaradi te omejitve nastale. Hvala lepa.