Se opravičujem, sem imela po razporedu, bi naj bil prej druge poslanske skupine, ampak nič ne de.
Torej, Odbor za pravosodje je na 27. seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila v zvezi s pobudo družbe Gen-I za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi predloga poročila poudaril, da čeprav Državni zbor sodeluje kot stranka v postopku, ker je sprejel omenjeni zakon, bi naj po mnenju predlagatelja na seji moral priporočila, ki sta že dve bili uresničeni. torej mnenje Vlade je že bilo podano, prav tako mnenje odbora, pač kot sodelovati tudi Vlada Republike Slovenije. Zakonodajno-pravna služba se je v mnenju jasno izrazila in podala negativno mnenje do vseh treh priporočil SDS.
Namreč v 1. točki priporočil bi, naj Državni zbor priporočal Vladi, da se v roku, ki ga je določilo Ustavno sodišče z mnenjem opredeli do pobude družbe Gen-I. Zakonodajno-pravna služba je jasno povedala, da vlada sploh ni udeleženec v ustavnem sporu in nima nikakršne dolžnosti, pač pa zgolj pravico, da odgovori na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti v roku 60 dni, ki je instrukcijski rok. Ustavno sodišče o pobudi lahko odloči, četudi ne prejme mnenje celo Državnega zbora, kaj šele vlade, ker Državni zbor pa je nasprotni udeleženec v tem ustavnem sporu. Poleg tega vlada Ustavnemu sodišču odgovori neposredno in ne preko Državnega zbora, medtem ko je za odgovor Državnega zbora Ustavnemu sodišču potrebno zgolj, da se na pristojnem matičnem delovnem telesu potrdi mnenje Zakonodajno- pravne službe. Kar je odbor seveda tudi storil.
V 2. točki predloga priporočil SDS, bi naj Državni zbor priporočal, torej Državni zbor priporoča Odboru za pravosodje, da v roku, ki ga je določilo Ustavno sodišče, v zadevi pač sprejme mnenje do pobude družbe Gen-I in ga posreduje Ustavnemu sodišču. Državni zbor seveda ne more sprejeti priporočila za delo, ki bi ga naložil samemu sebi, kajne, in v skladu s 111 členom Poslovnika Državnega zbora, kot je jasno pojasnila Zakonodajno-pravna služba, namreč se lahko delovna telesa opredeljujejo samo do, ukrepe za delo lahko nalaga drugim državnim organom, organizacijam in posameznikom, ki opravljajo javne službe in izvršujejo javna pooblastila. Zaradi tega ta točka tudi ne izpolnjuje pogojev za obravnavo po 111. členu. Prav tako pa seveda ne more dajati matično delovno telo v imenu Državnega zbora nekih stališč Državnega zbora. To lahko stori samo na sklepu ali pa priporočili Državnega zbora in sicer preko predsednice Državnega zbora.
V zvezi s 3. točko, za katero je prav tako pojasnila Zakonodajno-pravna služba, da niti ni obrazložena. Je tudi povedala, da aplikacija Erar ni predmet zakonskega urejanja, da to ni zakonski institut, ter da je agencija, torej da je Komisija za preprečevanje korupcije samostojen in neodvisen državni organ in zaradi tega seveda ni moč nalagati Vladi Republike Slovenije, da naj piše poročilo o delovanju aplikacije Erar, ali ne. To ni v pristojnosti Vlade in takšno, s takšnim mnenjem Zakonodajno-pravne službe se je strinjalo tudi Ministrstvo za pravosodje. S tem smo se strinjali tudi poslanci koalicije, ki smo to mnenje podprli, hkrati pa seveda opozorili, da je potrebno delovati tako, da se napake, ki povzročajo nezaupanje javnosti v delovanje tako pomembne aplikacije kot je Erar, kar seveda vsi pozdravljamo, vendar je potrebno zaščititi interes, in to javni interes Republike Slovenije, treba je preprečiti škodo javnim subjektom v lasti Republike Slovenije in neupravičeno zlorabo v politične namene.
Odbor je potem v skladu z glasoval o vseh točkah predloga in jih ni sprejel. In ker točke predloga priporočila niso sprejete, na podlagi razlage Komisije za Poslovnik obravnava predloga priporočila na matičnem delovnem telesu končana. Hvala.