Podpredsednik, hvala za besedo.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Verjetno se bo danes tukaj predvsem na koalicijski strani marsikdo vprašal, zakaj smo danes tukaj. Pa da vam prihranim dragocene minute razprave, vam bom v imenu predlagatelja odgovoril kar takoj. Tukaj smo zato, ker nekdo iz koalicije, bolj natančno predsednica Odbora za pravosodje, ni naredila svoje domače naloge. Ustavno sodišče je namreč dne 8. 1. 2025 Državnemu zboru posredovalo pobudo družbe GEN-I, trgovina in prodaja električne energije, d. o. o. za začetek postopka za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja predpisa. Državni zbor je predmetno pobudo prejel že naslednji dan, se pravi 9. 1. 2025. V spremnem dopisu je Ustavno sodišče določilo rok, da se o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja predpisa lahko Državni zbor Republike Slovenije izjavi v 7 dneh, o navedbah v pobudi pa v roku 60 dni; rok za izjasnitev o predlogu za začasno zadržanje bi tako potekel 16. 1. Zakonodajno-pravna služba je dne 15. 1. pripravila mnenje o predlogu za začasno zadržanje in ga posredovala Odboru za pravosodje, tu pa se komedija zmešnjav s tem mnenjem šele dobro začne. Predsednica Odbora za pravosodje je članom odbora posredovala sklic dne 13. 1. 2025 in sklicala 26. nujno sejo Odbora za pravosodje, ki bi bila v četrtek, 16. 1. 2025, se pravi v roku, ki ga je za posredovanje odgovora o predlogu za začasno zadržanje postavilo Ustavno sodišče, dodala pa je še pripis "zelo nujno". Še isti dan pa je z novim dopisom posredovala sporočilo, da je omenjena 26. nujna seja preložena, pod pripisom "zelo nujno" pa je dodala, da bo v ponovnem sklicu posredovala obvestilo. To se do dne 25. februarja 2025 ni zgodilo. Še več, v vmesnem času je Ustavno sodišče že sprejelo odločitev s sklepom, da se v predlogu GEN-I za začasno zadržanje tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne ugodi. Tu pa se pojavi vprašanje, zakaj je predsednica odbora postopala tako kot je in pri tem kršila 265. člen Poslovnika Državnega zbora. V sredo, 12. 3., ko smo imeli sejo Odbora za pravosodje, je bilo pojasnjeno, da je bila seja preložena, ker naj Odbor za pravosodje do izvedbe seje ne bi dobil gradiv pravočasno. Zanimivo, to je izvedela še isti dan, ko je sklicala sejo. Zdaj, tako postopanje je najmanj nenavadno. Sicer drži, da se Državni zbor o tovrstnih pobudah ne rabi izjasniti, vendar se na Odboru za pravosodje sprejema mnenja za presojo ustavnosti za vse vrste zakonov. Mislim pa, da bi pobude morali vsaj obravnavati, ker v teh primerih Državni zbor na nek način sodeluje kot stranka v postopku, ker se je izpodbijani predpis sprejel v tej hiši. Tako se pa v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne moremo znebiti občutka, da se v tem konkretnem primeru niti ni želelo, da bi Državni zbor podal kakršnokoli mnenje, saj o tem so se v zadnjih dnevih razpisali praktično vsi mediji v državi, pa tudi sama objava podatkov na podlagi te izpodbijane ureditve je dvignila precej prahu.

Kot lahko v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ugotovimo, sta bili dve priporočili tudi že uresničeni. In sicer prvo priporočilo, kjer Državni zbor priporoča Vladi, da se v roku, ki ga je določilo Ustavno sodišče z mnenjem opredeli do pobude družbe GEN-I, za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. člena 75.b, in tretjega odstavka 75.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Državni zbor je mnenje prejel 5. marca 2025, na isti dan, kot je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora izdelala mnenje o priporočilih, ki smo jih predlagali za današnjo izredno sejo. En dan prej, 4. 3. 2025, pa je Zakonodajno-pravna služba tudi pripravila mnenje o pobudi za začetek postopka ustavnosti. Na seji Odbora za pravosodje dne 12. 3. pa je odbor soglasno sprejel mnenje Zakonodajno-pravne službe ter ga že poslal Ustavnemu sodišču, tako, da je tudi drugo predlagano priporočilo že uresničeno, se pravi, je bil namen sklica današnje izredne seje dosežen.

Glede na razprave, ki so se vile v zadnjih dneh ob zaganjanju prenovljene aplikacije Erar, ki se pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti neposredno sicer ne dotikajo, si lahko razlagamo, da je družba GEN-I postopek za presojo ustavnosti začelo, ker je želela, da ji transakcij še naprej ne bi bilo potrebno objavljati. Tu pa se pojavi vprašanje, kaj se želi skrivati? Žal pa nam je, da ni bilo sprejeto tretje priporočilo, in sicer, da naj se v roku 30 dni pripravi poročilo o izvajanju aplikacije Erar, da bomo lahko v končni fazi tudi na podlagi tega poročila videli, kaj vse je šlo pri zaganjanju prenovljene aplikacije narobe, ker to, kar sedaj poslušamo o napačno evidentiranih nakazilih in podobno, meče precej slabo luč predvsem na institucije, ki delujejo v sklopu Vlade oziroma ministra za finance, Klemna Boštjančiča, se pravi Agencije za javno pravne evidence in storitve in pa Uprave za javna plačila. Komisija za preprečevanje korupcije je v tem primeru namreč zgolj upravitelj aplikacije, v podatke, ki jih pridobi od vladnih inštitucij, pa ne sme posegati.

Zadnje dni veliko poslušamo tudi o škodi, ki naj bi bilo storjeno določenemu podjetju. Poglejte, če bi bila predmetna pobuda obravnavana v predvidenem roku, se danes o tem ne bi sploh pogovarjali, ker aplikacija Erar takrat, ko je bil še čas za sprejetje odgovora Ustavnemu sodišču, sploh še ni delovala. Tako, da o tem, kdo ustvarja cirkus, bi prosil za malo refleksije, ker ga v bistvu ustvarjate sami, v koaliciji, pod krinko branjenja javne podobe tega podjetja, ki je vložilo pobudo za pričetek postopka za oceno ustavnosti. Za konec pa še vedno ostaja odprto vprašanje, zakaj se Ustavnega sodišča ni zaprosilo za podaljšanje roka za odgovor, kar zelo jasno določa tretji odstavek 265. poslovnika, člena Poslovnika Državnega zbora. Sicer drži, da je rok, ki ga določi Ustavno sodišče, zgolj instrukcijske narave, vendar pa je ravno na podlagi citiranega člena Poslovnika le-ta za Državni zbor obligatoren in ga je potrebno spoštovati oziroma prositi za podaljšanje. Zakaj se toni naredilo, morate v koaliciji povprašati svojo predsednico odbora, ker ravno to je naloga opozicije, da na take in drugačne nepravilnosti opozarja. Se pravi, danes smo tukaj zato in kot dostikrat opozori prav predsednica Odbora za pravosodje, trošimo davkoplačevalski denar, ker nekdo ni naredil naloge, ki jo nalaga Poslovnik. Tokrat je bila to predsednica Odbora za pravosodje, gospa Elena Grgurevič. Hvala.