Hvala za besedo.

Sem čakal, da se mogoče kdo drug pred mano prijavi. Ja, zdaj ta Zakon o tujcih prinaša več sprememb, ki so predvsem vezane tudi na Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev in tudi v neki meri vnaša tudi določene prenose direktive Evropske unije in pa tudi odpravlja torej to odločbo Ustavnega sodišča in daje neke konkretne spremembe in v bistvu bolj izboljšave k hitrejši, k pridobitvi hitrejšega dovoljenja za delo, za delo tujcev.

Dejstvo je, da se v Evropski uniji in tudi v Sloveniji ubadamo z demografskimi težavami, med katerimi je tudi premajhno število oziroma pomanjkanje števila delavcev. Gre pač za napačno politiko skozi vsa ta leta za nazaj na osnovi Evropske unije in tudi Slovenije, ki so poveličevali ideologijo, takšno in drugačno, v raziskavi takšnih in drugačnih spolov, tudi poveličevanje LGBTQ skupnosti in tako dalje, ne pa poveličevanja torej pomena družine. Pomena imeti otroke in tako dalje in skrbeti za demografijo. To je pač napaka, s katero se sedaj ubadamo tudi v Sloveniji. Kajti predvsem v medijih lahko vidimo bolj ali manj posnetke o tem, kako so pomembne te parade ponosa in tako dalje, noben pa ne govori o pomenu družine kot take. Žal to pomeni tudi to slabost, s katerim se zdaj ubadamo. Potem je tudi nenazadnje tudi staranje prebivalstva in tako dalje. Seveda gospodarstvo temelji k temu, da je proces pridobitve delavcev čim hitrejši oziroma razumen. To ne pomeni, da mi olajšujemo postopke kot take, da zmanjšujemo neke zahteve, ampak da samo postopek pohitrimo. In pri tej spremembi zakona smo nekako pričakovali, da bo ta zakon odpravljal težave, ki so se v praksi pojavile. Ena izmed bistvenih težav je neznanje slovenskega jezika, ki ste ga že v tej Vladi ta kriterij zmanjšali, tako se soočamo s težavami v šolstvu, zdravstvu in tako dalje. Predvsem vemo, da so potem težave, ko pač pridejo tudi družine v Slovenijo živeti in tako dalje, ko pač otroci, ki jih pač damo v razred, med ostale vrstnike, ne znajo slovenskega jezika in imajo potem težave pri sprejemanju učne snovi in s temi se ubadajo tudi zelo v šolstvu. In vse rešitve, ki so bile dane s strani opozicije, ste zavrgli, ena izmed teh je bila tudi ta, ko je Nova Slovenija predlagala ta pripravljalnico, tako dalje. Danes si vi predstavljajte otroka, ki pride v Slovenijo 14 dni pred začetkom šolskega leta in ga položite med ostalih 20 vrstnikov brez znanja slovenskega jezika. To je ogromna težava. Tudi komunikacija pri vseh teh ostalih potrebah, ki jih pač človek potrebuje v državi, brez znanja jezika zelo problematična. In res je, da z uvedbo te modre karte in tako dalje privabljamo visoko usposobljen, visoki kader, predvsem IT kader, da s tem nekako tudi poenotimo zakonodajo v Evropski uniji, pa vendar si ne znam predstavljati oziroma ne želim, da ko bom šel k zdravniku ali katerokoli drugo, da bom pa se zdaj jaz prilagajal tisti osebi v Sloveniji in govoril jezik, ki ga govori on. Danes se to dogaja, danes pride k zdravniku in ne govori slovenski jezik. Tudi določena praksa je pokazala, jaz sem že takrat, ko smo imeli prvo obravnavo, ko je direktorica doma upokojencev na Ptuju povedala, da si s tujci niso veliko pomagali, ker so kljub temu, da so jim omogočili tečaj slovenskega jezika, kljub temu, da so jim omogočili celo stanovanje, da so lahko živeli, se niso hoteli intergirati, niso hoteli iti na tečaje oziroma niso hoteli delati. Kar je bilo ustavno sporno, ker so imeli tujci večje pravice kot jo imajo domači ljudje, ki delajo v teh domovih, kajti zaposleni Slovenec ni, mu dom ni priskrbel stanovanja, da je lahko živel, tujec je pa to možnost imel. In je potem tudi povedal, da pač te ljudi iz bivše Jugoslavije, ki so jih dobili na teh kariernih sejmih, so potem kar zelo hitro odšli. Sicer imajo nekaj tujcev, ki so seveda prekrasni in delajo in so pač tudi s tem zadovoljni. No, tudi jaz sem imel tak primer. Nedolgo nazaj sem, v enem izmed lokalov v enem hotelu bila tam natakarica. Mlada punca, ki je zelo lepo govorila slovenski jezik, sicer iz Srbije. In ko sem govoril z njo, je rekla, jaz sem se tega zavedala, delam tukaj pri vas in sem pač začela takoj učiti in res. Sem jo kar pohvalil, sem rekel, glej, zelo zanimivo, kajti velikokrat srečaš človeka, ki živi v Sloveniji več desetletij pa noče izreči niti ene besede slovenske. Tako da ta zakon, pri tej spremembi zakona bi morali govoriti predvsem o pomenu slovenskega jezika in pa tudi o pomenu, da s tem tudi izboljšamo integracijo.

Zdaj tudi, kar je zelo sporno, je tudi ta 79. člen oziroma 50. člen te novele glede preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja v centru. Tu govorite pač, da torej policija pri odreditvi gibanja v centru, torej da Upravnemu sodišču po uradni dolžnosti, ki pri tem preizkuša utemeljenost, in govorite, da se razpiše glavna obravnava. Medtem pa štiri policiste obsodite brez tega, da je bila glavna obravnava, sodišče, ki so sodelovali tam pri protestih pred tremi leti nazaj. Policisti, ki so opravljali svojo službo, upoštevali ukaze nadrejenih, jih obsodite brez glavne obravnave, tujcu, ki se vam pa omeji gibanje, pa omogočate glavno obravnavo in tudi s tem obremenjujete sodišče, ki so že tako ali tako obremenjeni. In pa tudi ta, mislim, da je 11. člen, ki govorite, da se tujcu, ki mu je bila v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito in ima seveda rok neko obdobje, da se prostovoljno potem izseli iz Slovenije, da se mu omogoča delo. Glede na vso situacijo, ki se danes v Evropi dogaja, kjer se zaostrujejo azilni postopki in tako dalje, samo poglejte, kaj bo zdaj naredila Nemčija, človeku, ki se z odločbo pravnomočno zavrne prošnja za mednarodno zaščito, se ga mora čim prej deportirati iz Slovenije, ne pa omogočati živeti v tej državi in s tem še tvegati mogoče še kakšno kaznivo dejanje in tako dalje, ki pa jih je vseeno v Sloveniji še vedno ogromno. Res je, da se, da sicer pri tem konkretno govorimo o legalnih migracijah, predvsem legalnih, seveda tisti, ki legalno pridejo, se integrirajo in prav je, da kdorkoli pride, da se integrira, nič ni narobe, vendar vsekakor je potrebno pri tem biti nekako pazljiv. Predvsem pa tudi, ko se je govorilo, kako je ta zakon bil veliko dela vloženega, je pa vseeno zelo površno pripravljen na številne pripombe Zakonodajno-pravne službe in pa tudi pripombe, ki so jih dali obe sodišči. Čeprav ste potem obravnavali, da vi pač niste usklajevali tega zakona s sodišči ampak z Ministrstvom za pravosodje, pa vendar bi pri tem moralo biti vložen nekoliko več truda kot ste ga vložili. In menim, da ta zakon ne rešuje nekaterih bistvenih težav, ki se v praksi, oziroma ta novela zakona ne rešuje bistvenih težav, ki se pa v praksi dogajajo, in da bodo še vedno tu težave, tako kot imamo težave tudi z zlorabo prijav prebivališč, z vsemi temi negativnimi posledicami, ki se srečujejo v različnih občinah, Kranj, Slovenska Bistrica, Velenje in tako dalje. In zato bi zakon moral najprej naslavljati v bistvu te probleme in rešitve, rešitve, da se ti problemi odstranijo, ne pa da dejansko zgolj dajemo neke še dodatne privilegije tujcem, s katerim pa že tako ali tako tako v tem členu, ko mu že ni več določena pozitivna odločba za azil oziroma mednarodno zaščito, kakor tudi v tem, da se pri omejitvi gibanja še dodatno obremenjuje Upravno sodišče.

Hvala.