Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Komisija je o predlogu zakona opravila razpravo, v kateri je izpostavila nekaj opozoril in zastavila tudi nekaj vprašanj. Na seji je bilo izpostavljeno vprašanje ali se s spremembami predloga zakona spreminjajo pogoji za združevanje družin tujcev, vprašanje pa se nanaša na spremembo, ki bo tujcu omogočila vložitev prošnje za izdajo prvega enotnega dovoljenja, če mu je bila pred tem v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito. Predstavnik predlagatelja je glede vprašanja o združevanju družin pojasnil, da se postopki združevanja družine za prosilce za mednarodno zaščito ureja na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti in prosilec, ko mu je priznana mednarodna zaščita, avtomatsko dobi pravico do združevanja družine. Novela sedaj prinaša spremembo, ki bo omogočila prosilcem za mednarodno zaščito, ki jim bo mednarodna zaščita pravnomočno zavrnjena, devet mesecev pred zavrnitvijo pa so bili vključeni v socialno zavarovanje, da bodo lahko uredili svoj status po zakonu o tujcih in bodo lahko zaprosili za izdajo enotnega dovoljenja. V tem primeru se bo tujcu, ki je bil pred tem v režimu zakon o mednarodni zaščiti in mu je bila prošnja za mednarodno zaščito pravnomočno zavrnjena, s tem pa je bil tudi postopek po Zakonu o mednarodni zaščiti končan, dala možnost, da po določbah Zakona o tujcih zaprosi za izdajo enotnega dovoljenja. Predstavnik predlagatelja je posebej opozoril, da ne gre za avtomatizem, ampak da se tujcu daje le možnost, da vloži vlogo, ki se na to presoja po Zakonu o tujcih in v primeru pridobitve enotnega dovoljenja se tudi pravice za združevanje družine določajo na podlagi Zakona o tujcih.

Na komisiji je potekala tudi razprava glede mnenja, ki je, ki ga je k predlogu zakona posredoval Zavod Biotech Hills, v katerem menijo, da v določenih pogojih znanje slovenskega jezika ne bi smel biti pogoj za združevanje družin, saj takšen pogoj predstavlja resno oviro za združevanje družin, pri čemer so izpostavili, da gre v sektorju biotehnologije in farmacije za visoko kvalificirane delavce, ki nameravajo v Sloveniji ostati le določen čas, in za specifične naloge. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da so člani komisije že ob obravnavi novele Zakona o tujcih, ki je uvedel raven znanja slovenskega jezika na tako imenovani preživitveni ravni, niso strinjali z zniževanjem standardov za znanje slovenskega jezika. Člani komisije so zato tokrat znova poudarili, da je znanje jezika najosnovnejši temelj za integracijo tujcev v slovensko družbo. Na komisiji je bilo opozorjeno na številne težave, ki se pojavljajo predvsem v lokalnem okolju in v vsakdanjem življenju družinskih članov tujcev, razlog pa je neznanje slovenskega jezika. Komisija je že tedaj opozorila, da razume potrebe gospodarstva po delovni sili in razume željo po združevanju družin delavcev, hkrati pa je opozorila na nujnost znanja slovenskega jezika in na nujnost večjega vlaganja države v sistem integracije tujcev, saj je to na dolgi rok pozitivno za celotno družbo.

Komisijo je tudi zanimalo, v kakšni meri so bila v pripravo sprememb zakonodaje vpeta podjetniška in gospodarska združenja oziroma delodajalci. To je bilo tudi pojasnjeno že danes, da so se večkrat dobili in usklajevali predlog zakona. Člane komisije pa člani komisije pa so v razpravi opozorili tudi na prejeta stališča Upravnega in Vrhovnega sodišča glede sprememb 79. člena Zakona o tujcih, in da ni potekalo strokovno usklajevanje. Ter opozorili tudi na mnenje Zakonodajno-pravne službe. Na koncu je pač komisija po obravnavi zakon podprla. Hvala lepa.