Govor

Špela Maček Guštin

Hvala za besedo.

Torej naša služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti, kot jih ima po Poslovniku Državnega zbora.

K predlogu zakona smo dali pisno mnenje, iz katerega izhajajo pripombe, ki so večinoma nomotehnične narave, zlasti glede predlagane ureditve, kjer je ta nedosledna z vidika veljavnega besedila zakona oziroma nejasna glede na obrazložitev posameznih členov oziroma je delno tudi neobrazložena. Gre za pripombe, ki so dane z vidika načela jasnosti in določnosti predpisov, kot enega od podnačel pravne države iz 2. člena Ustave.

Z vidika skladnosti z Ustavo smo dali tudi pripombe k 44. členu predloga zakona, kjer bi bila zaradi novega pogoja pri postopku dovolitve zadrževanja lahko okrnjena pravica do pravnega varstva, kar bi bilo v nasprotju z 22. in 23. členom Ustave.

Prav tako je z vidika skladnosti z Ustavo lahko sporna ureditev 47. člena predloga zakona, s katero se kot lažjo kršitev pravil bivanja v centru za tujce določa nespoštovanje prepovedi avdio in video snemanja brez dovoljenja, ker kriteriji za izdajo dovoljenja v teh primerih niso določeni, kar je nadalje sporno z vidika drugega odstavka 120. člena Ustave. Izpostavili pa smo tudi morebitno nesorazmeren poseg take ureditve v pravice tujca, ki mu jih zagotavljajo 19., 35. in 39. člen Ustave, zlasti v kombinaciji z že veljavno prepovedjo uporabe mobilnih telefonov brez dovoljenja v centru za tujce.

Kot poseg v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave smo ocenili tudi ureditev iz 49. člena predloga zakona, kjer se znatno skrajšuje rok za vložitev tožbe iz 30 dni na 5 dni od vročitve odločbe o podaljšanju omejitve gibanja tujcu. Poseg v ustavno varovano pravico je dopusten, če zasleduje ustavno dopusten cilj in je skladen z načelom sorazmernosti v širšem smislu, česar obrazložitev tega člena ne pojasnjuje.

Pri 50. členu predloga zakona smo izpostavili relevantne dele obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 3. 10. 2024, s katero je sicer določen način izvrševanja določb veljavnega Zakona o tujcih, glede katerih je bila ugotovljena neustavnost. Ta način izvršitve je že po odločbi Ustavnega sodišča začasne narave, uskladitev z Ustavo neskladne ureditve pa bi po oceni Ustavnega sodišča morala zajeti vse relevantne elemente sodnega preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja v centru oziroma njegovega podaljšanja tako v materialnem kot procesnem smislu. Predlagana ureditev temu sledi po naši oceni le delno. Med drugim tudi ne ureja ustavno zagotovljenih jamstev, ki jih posamezniku Ustava zagotavlja v 19. členu v primeru posega v pravico do svobode gibanja, kar je Ustavno sodišče prepoznalo kot pomembno. Ustavno sodišče je tudi izpostavilo, da so postopkovna pravila in pooblastila Upravnega sodišča, ki jih določa Zakon o upravnem sporu, prilagojena naravi upravnega spora, v katerem se odloča o zakonitosti upravnega akta na podlagi tožbe. Postopek po uradni dolžnosti je specifičen; smiselna uporaba določenih pravil iz Zakona o upravnem sporu je nejasen kriterij, sploh pa je omejena le na ureditev glavne obravnave pred upravnim sodiščem, zato je treba tako procesna pravila kot tudi pooblastila upravnega sodišča izrecno določiti. Vprašljiva je tudi obrazložitev vloženega amandmaja k 50. členu predloga zakona, kjer se preizkus utemeljenosti omejitve gibanja opredeljuje kot nov poseben upravni postopek. V tem delu je obrazložitev sporna, saj nakazuje na gledanje, da upravno sodišče odloča v posebnem upravnem postopku in posledično lahko postane de facto upravni organ, kar pa bi bilo v neskladju z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave, saj gre za sodišče, ki je kot del sodne veje oblasti ločeno od izvršilne veje oblasti, katere organi pa sicer odločajo v upravnih postopkih. Zato je treba predlagano ureditev dodatno preučiti z vidika postopkovnih pravil in pooblastil sodišča, kadar opravlja preizkus utemeljenosti omejitve gibanja v centru za tujce po uradni dolžnosti.

Zdaj glede amandmajev. Z vloženimi amandmaji poslanskih skupin koalicije so ustrezno razrešene naše pripombe glede nomotehničnih nedoslednosti predloga zakona. Deloma so te upoštevane tudi z dodatnimi pojasnili Ministrstva za notranje zadeve z dne 28. 2. 2025. Ostale pripombe naše službe so nadalje upoštevane tudi v nekaterih predlogih za amandmaje odbora, ki jih predlagajo poslanske skupine koalicije, delno tudi v predlogih za amandmaje odbora, ki jih predlaga Poslanska skupina SDS ker to ni vedno razvidno iz obrazložitve, jih naštejem: gre za amandmaje k 44. , 47., 48., 49. členu, v tehničnem smislu tudi k 50. členu predloga zakona. V tehničnem smislu rečem zato, ker gre za predlog za amandma odbora, ki ga je vložila Poslanska skupina SDS in predlaga črtanje tega člena - to je zgolj delno eden izmed možnih načinov reševanja problematike. S predlogi za amandmaje odbora, ki jih predlagajo poslanske skupine koalicije, se sicer naslavljajo tudi nekatera druga vprašanja, ki niso povezana s pisnim mnenjem naše službe. Pri njihovi pripravi smo sodelovali v okviru naših poslovniških pristojnosti in s tega vidika nanje nimamo pripomb. Pripomb tudi nimamo k drugim predlogom za amandmaje odbora, ki jih je predlagala Poslanska skupina SDS. Na klop smo dobili še en predlog za amandma od Poslanske skupine SD, do katerega se bom opredelila naknadno, če bo to potrebno. Hvala lepa.