Govor

Tina Heferle

Hvala lepa, predsednica.

Lep pozdrav vsem tudi z moje strani!

Bom probala biti karseda kratka in predstaviti tiste ključne spremembe zakona, ki smo jih pripravili. Zdaj, kot vemo, Zakon o tujcih ureja vstop v Republiko Slovenijo, pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, zapustitev države, vračanje in odstranjevanje tujcev ter tudi posebnosti glede nasploh tujskih postopkov in pa organe, ki odločajo o njih, to je tista glavnina zakona. In eden izmed ključnih ciljev novele, ki smo jo pripravili, je bila uskladitev zakona z zakonodajo Evropske unije, predvsem gre tukaj za prenos revidirane direktive o modri karti. Zdaj glede na to, da je bila novela sicer zastavljena bolj ambiciozno, torej širše, vsebinsko širše kot je zgolj usklajevanje z evropskim pravnim okvirom, smo to daljšo časovnico vsebinskega usklajevanja zakona oziroma novele, smo nekako zamudili potem prenos te direktive, kar pa sedaj urejamo, tako da tukaj to zadevo rešujemo. Gre pa za evropsko direktivo, ki jo je komisija sprejela leta 2023 in v bistvu gre za odpravo nekih pomanjkljivosti, ki so oziroma revidirane, ki so se pojavile v izvajanju te direktive. Zdaj med drugim tudi odpravljamo določene pomanjkljivosti pri implementaciji Direktive o pravici državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic in Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Te pomanjkljivosti so se pokazale tudi, kot rečeno, že v praksi in jih zgolj formalno urejamo. Potem nadaljuje, nadalje se zagotavlja še realizacija priporočil, priporočila varuha iz letnega poročila za leto 2021, ki se nanaša na status rezidentov za daljši čas. Uveljavljajo se tudi spremembe, ki so nujne zaradi izpolnjevanja obveznosti v skladu z Uredbo o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, tako imenovanega ETIAS. In pa kar se tiče še z vidika tega evropskega pravnega okvira, se odpravljajo določene pomanjkljivosti pri prenosu direktive o sezonskih delavcih. Kot rečeno pa uvodoma, direktiva o modri karti je pa tista ključna, ki jo zasledujemo tukaj.

Zdaj z novelo se uresničuje tudi več podciljev iz strategije Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja. Tako se recimo ureja uvedba dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade, kar bo imelo učinek pri pridobivanju visoko kvalificirane delovne sile v našo državo. Enako bo, kot sem že prej omenila, tudi z direktivo o modri karti. Glede zagotavljanja delovne sile s strani tujcev, ki pa so že v Republiki Sloveniji, se ureja možnost vložitve prošnje in izdaje prvega enotnega dovoljenja tujcem, ki jim je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito, pa so, seveda ob pogoju, da so vsaj devet mesecev bili vključeni, aktivno vključeni na trg dela. Tukaj gre v bistvu za prenos ukrepa iz 27. člena zakona, interventnega zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na upravnih enotah. Potem na drugi strani urejamo oziroma novela predvideva tudi širitev namenov za izdajo vizuma D. Hkrati se tudi odpravlja nekatere pomanjkljivosti pri izdaji vizumov za dolgoročno bivanje v Republiki Sloveniji. Glede teh novih namenov bo, recimo tujcev, zaradi sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah, v večini primerov gre tukaj za študente, za Erasmus študente, bo torej tem študentom olajšano priseljevanje zaradi sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah. Potem zaradi vizuma D, potem pač vizum D bo omogočil tudi na novo izdajati, se pravi na, tudi hitro izvedbo postopkov zaradi preselitve oseb zaradi interesa Republike Slovenije. Tukaj gre za to, da bo na podlagi sklepa o obstoju interesa Republike Slovenije, ki ga bo sprejela Vlada, izdano dovoljenje za začasno prebivanje tistemu tujcu, ki ga bo Vlada pač na podlagi sklepa sprejela z ozirom na podlagi tretjega odstavka 51. člena Zakona o tujcih. Potem naslednja kategorija sprememb v zakonu oziroma v noveli so predlogi, ki so v novelo vključeni na podlagi sklepov medresorske delovne skupine za odpravo administrativnih ovir in nadaljnjo optimizacijo postopkov na upravnih enotah. Uvaja se pravna podlaga za nadgradnjo registra tujcev, s katerim bo omogočen dostop do evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje in s tem tudi neposredne povezave z evidenco ZZZS. Tukaj gre za rešitev, ki bo sicer implementirana potem v prihodnjih mesecih. Potem dodaja se možnost vročanja odločb tujcev neposredno na naslovu prebivališča v tujini ali po elektronski poti, kar tudi bistveno olajšuje in pohitri postopek pred upravnimi enotami. Potem ureja se možnost izdaje prvega enotnega dovoljenja, dovoljenja za začasno prebivanje za tujce, ki opravljajo dela na področju raziskav višjega in visoko…, visokega šolstva ter za prostovoljno delo za največ dve leti, do zdaj je veljalo to za eno leto. Tudi tukaj bo posledično potem manjši priliv oziroma manjši pritisk na upravne enote. Potem zagotavlja se podlaga za povezovanje registra tujcev z evidencami policije za potrebe izvajanja sistema vstopa in izstopa, tudi tukaj bo šlo potem v nadaljnji fazi za implementacijo te rešitve v roku približno pol leta od sprejema zakona oziroma uveljavitve novele. Novela tudi izboljšuje, se pravi, pravni okvir na področju priseljevanja tujcev, odpravlja nekatera notranja neskladja med Zakonom o tujcih in določena neskladja v razmerju Zakona o zaposlovanju in samozaposlovanju tujcev. Tukaj se odpravlja določena neskladja, in sicer odpravlja se trenutna pomanjkljivost pri Zakonu o tujcih glede pravnih podlag za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje, kar sem že omenila, odpravlja se določene pomanjkljivosti glede spremembe krajevne pristojnosti v postopkih za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje. Sicer krajevna pristojnost je bila odpravljena že v Zakonu o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, pa je v tem obdobju prišlo v praksi do spoznanja, da je potrebno urediti še, še dva druga postopka na enak način. Torej odpravljamo neko nekonsistentnost na ta način.

Potem nenazadnje pa novela tudi na primeren način odpravlja ugotovljeno ustavno neskladnost 79. člena zakona. Tukaj bom nekoliko bolj podrobno pojasnila tudi nastajanje te spremembe. Zdaj, kot rečeno, spreminja se torej vsebina omenjenega člena, s katero se izvršuje odločitev oziroma se odpravlja protiustavnost, ki je bila ugotovljena z ustavno odločbo dne 30. oktobra 2024. Iz te odločbe izhaja, da sta prva poved drugega odstavka in druga poved petega odstavka 79.a člena zakona v neskladju z Ustavo, pri čemer je Ustavno sodišče naložilo, da mora Državni zbor ugotovljeno neustavnost odpraviti v roku šestih mesecev od objave te omenjene odločbe v Uradnem listu. Torej v spremenjenem členu se črta pristojnost Ministrstva za notranje zadeve, da poleg sodišča opravi preizkus utemeljenosti odreditve omejitve gibanja. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, se v postopkih preizkusa omejitve gibanja pred upravnim in vrhovnim sodiščem zaradi posebnosti teh postopkov določbe Zakona o upravnem sporu ne morejo v celoti neposredno uporabljati, zato je s predlagano določbo posebej urejen postopek preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja pred upravnim sodiščem in postopek odločanja o pritožbi. Upravno sodišče prejeto dokumentacijo skupaj s pojasnili glede postopka vračanja tujca nemudoma vroči tujcu in mu potem omogoči, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ter razpiše glavno obravnavo. Upravno sodišče pa sme tudi svojo odločitev opreti na dejstva, glede katerih je bila tujcu dana možnost, da se o njih o njih izjasni. In še nadalje, upravno sodišče lahko zahteva udeležbo tujca in drugih oseb, ki so sodelovali v postopku s tujcem, na glavni obravnavi. Zdaj v zvezi s tem ste člani odbora bili seznanjeni tudi z dopisom Upravnega in Vrhovnega sodišča. Obe sodišči sta problematizirali postopek priprave novele, na kar smo na ministrstvu odgovorili in ta očitek tudi zavrnili. Problematizirata tudi na splošno ureditev instituta omejitve gibanja, gibanja na center za tujce in njegovo podaljšanje. V nadaljevanju je na to opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. No, in zaradi vsega navedenega so bila v zvezi s tem izvedena tudi z naše strani in s strani vseh deležnikov dodatna usklajevanja med resorji, tudi s predstavniki sodišč, kjer so bile potem dogovorjene spremembe tudi 78. in 79. člena, ki so vključene v predlog amandmajev k predlogu zakona oziroma k noveli.

Glede 79.a člena pa je bilo ugotovljeno na tem usklajevalnem sestanku, da je besedilo ustrezno in da sledi ureditvi, ki jo je določilo že Ustavno sodišče. Zdaj besedilo tega člena se tudi skladno s pripombami ZPS tako z amandmaji zgolj redakcijsko popravlja.

Naj za konec še povem, da so bile določbe zakona oziroma novela, ki se nanaša na zaposlovanje tuje delovne sile obravnavane tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, in sicer dvakrat na plenarni seji in dvakrat v strokovnem odboru ESS za zaposlovanje tuje delovne sile. In vse določbe so bile tam usklajene.

Kar se tiče amandmajev oziroma predlogov oziroma odziva ministrstva oziroma Vlade na pripombe Zakonodajno-pravne službe naj samo na kratko povzamem, ker smo sicer vsebinsko pisno odgovorili, da smo nekatere pripombe smiselno upoštevali. Gre za dopolnitev 44. člena novele, 48., 49. in 50. člena novele zakona in tudi upoštevaje vseh seveda nomotehničnih pripomb. Pri nekaterih členih pa smo vsebinsko in strokovno pojasnili zakaj se s pripombami ZPS ne strinjamo. Pa glede na to, da imate pisni odziv ministrstva, se tu ne bom ponavljala. Toliko na kratko.