Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovane članice in člani odbora, ostali prisotni.

Zdaj, v zvezi s samimi predlogi je minister Han že, ja, dober uvod naredil, jaz bom morda dodal besedo, dve še s stališča javne uprave. Ministrstvo za javno upravo, kot vemo, je pristojno med drugim tudi za pravno področje boljše zakonodaje in odprave administrativnih ovir. Seveda tudi izvaja aktivnosti z namenom preprečevanja nastanka novih in odprave že obstoječih tovrstnih ovir, pa tudi kakšnih drugih aktivnosti, denimo tu, da omenim, usposabljanja preko upravne akademije. Naj tu izpostavim, vsaj strokovno gledano, izraz debirokratizacija pravzaprav nima nekega smiselnega pomena. Gre za populistično poimenovanje, ki po vsaj moji presoji ne sodi v tako eminentno ustanovo kot je Državni zbor. Lahko pa seveda govorimo o administrativnih bremenih in administrativnih obremenitvah, o obremenitvah. Ob tem poudarim, da eno seveda ni enako drugemu, kajti administrativna ovira kot takšna je praviloma nepotrebna regulacija ali opravilo, kot je že minister prej malo nakazal, ki podjetjem ali seveda posameznicam in posameznikom otežuje poslovanje oziroma neko delovanje, udejstvovanje v družbi ali celo uveljavljanje pravic oziroma jim nalaga določene obveznosti, kjer pa seveda ne obstaja tipičen javni interes. Konkretneje, administrativno breme recimo je poročanje podjetij ali državljank, državljanov za namen obračuna davkov, administrativna ovira pa bi bil kakšen nesmiseln obrazec v tem procesu. Ministrstvo za javno upravo ima med drugim izpostavljeno tudi tako imenovano enotno vstopno točko, govorimo o spletnem portalu Stop birokraciji, ki je v osnovi namenjena prav pobudam državljanov, seveda tudi gospodarstva, pa tudi drugih deležnikov za odpravo konkretnih administrativnih ovir, ki jih ti zaznavajo pri svojem poslovanju, uporabi javnih storitev ali seveda splošnemu udejstvovanju. V kolikor gre za predlog, ki ga je z vidika zasledovanja siceršnjega javnega interesa mogoče upoštevati, se seveda oblikuje konkreten ukrep s specificiranimi nalogami, odgovornimi nosilci in roki. Vsi takšni ukrepi so vključeni v javno objavljeno, gotovo enotno zbirko ukrepov in se tudi redno posodabljajo. V to zbirko so vključeni tudi predlogi, ki jih javnost odda preko portala Predlagam Vladi, s poročilom o realizaciji teh ukrepov pa seveda se vsako leto seznani tudi Vlada na podlagi priporočila, ki ga mi pripravimo. Poročamo že dobrih deset let, od leta 2014 naprej in doslej je bilo v to enotno zbirko vključenih 433 ukrepov. Od začetka projekta Stop birokraciji, torej v teh desetih letih, je bilo realiziranih že 374 ukrepov - to govorimo o več kot 86 odstotni realizaciji. Za nekatere izmed teh ukrepov so bile izvedene tudi evalvacije prihrankov; do zdaj izračunane in objavljene kažejo na prihranke preko 400 milijonov evrov letno. Za zadnji dve leti, recimo v letu 2023 je bilo tako dodanih šest ukrepov konkretnih iz zahtev slovenske obrti in podjetništva, leta 2024 pa še dodatnih 15 ukrepov, 10 od teh iz zahtev slovenske obrti in podjetništva, pa še 5 drugih. Od tega je že v celoti realiziranih 6, dodatni 10 pa delno realiziranih, ostalih 5 pa v realizaciji. Tako da težko rečemo, da Vlada ne posluša in ne sliši drugih deležnikov.

Tu bi rad izpostavil, da seveda Vladi doktor Roberta Goloba je odprava takih administrativnih ovir ena izmed prioritet, ki jo pa seveda redoma in učinkovito tudi izpolnjujemo. Zato bi vam, če dovolite, zelo na kratko predstavil štiri vsebinske sklope, ki smo jih na Ministrstvu za javno upravo v zadnjem letu že, če dovolite v navednicah, debirokratizirali. Pa če začnemo z državljani. Z novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi smo tako omogočili, da se, recimo, udejstvovanje v demokratičnem procesu, podporo k razpisu referenduma recimo lahko odda tudi preko elektronske podpisne tablice. Tako smo v praksi odpravili recimo fizične obrazce, razen seveda v kakšnih izjemnih primerih, kot je bolnišnica in podobno. In predlagatelju referenduma omogočili, da ne nosi več fizičnih obrazcev podpor, temveč zgolj potrdilo pristojnega notranjega ministrstva v skupnem številu zbranih teh podpor. Dodatno se je s tem digitaliziralo tudi zaledne procese na upravnih enotah. In s tem smo razbremenili, poenostavili postopke oddaje tako za volivke in volivce, kot seveda tudi za predlagatelje referenduma, hkrati pa zmanjšali administrativne obremenitve teh, pa tudi upravnih enot, ministrstev in nenazadnje strokovnih služb Državnega zbora.

Debirokratizirali smo seveda tudi področje za delodajalce. Namreč, z lanskim interventnim zakonom za upravne enote, če na kratko rečem, smo tako omogočili začasno rešitev, ki je omogočala, da ko je tujec pridobil, tujec delavec, pridobil začasno dovoljenje je takoj lahko zakonito delal in prebival v Republiki Sloveniji. Medtem pa je v ozadju postopek na upravni enoti do pravnomočne odločitve tekel dalje in brez nepotrebnih motenj. S tem smo bistveno pospešili postopek zaposlovanja tujih delavcev in na ta način slovenskim delodajalcem, ne le v gospodarstvu, tudi širše omogočili konkurenčen pristop k iskanju tuje delovne sile, ki je nujno potrebna za slovensko konkurenčnost. Poleg tega smo zopet razbremenili upravne enote, saj so se te posledično soočale z manj povpraševanja uporabnikov javnih storitev glede statusa vloge. Naj poudarim, z ukrepi iz tega zakona smo tako drastično izboljšali kadrovsko stanje. Denimo tudi na področju turizma, kar je Turistično gospodarska, pardon, Turistično gostinska zbornica Slovenije tudi pisno poudarila v svojem dopisu.

Nismo pa pozabili tudi na občine. Namreč, pred kratkim smo spremenili in dopolnili podzakonski akt, pravilnik o izvajanju sofinanciranja nalog skupnih občinskih uprav. Namreč, preučili smo in videli, da dosedanje poročanje še pod kakšno drugo prejšnjo vlado je bilo nesorazmerno zapleteno glede na podatke, ki so seveda potrebni za odločanje in izvajanje tega javnega interesa. S tako spremembo smo izvedli zopet poenostavitev postopka poročanja občin za skupne občinske uprave in posledično vlaganja zahtevkov občin. Sedaj je en preprostejši obrazec. Morda se sliši banalno, ampak to je tisto, kar pravzaprav pomaga, da gre vse bolj gladko.

Naj tu omenim še pred par dnevi tudi v Državnem zboru sprejeto novelo Zakona o financiranju občin, s katero smo ne nazadnje dolgotrajna in nepredvidljiva pogajanja vsakoletna o povprečnini, nadomestili s trajno in sistemsko rešitvijo. Po novem bo ta določena pravzaprav z enačbo, seveda pa ne bomo pozabili na ustavno zagotovljen dialog z občinami.

In kot zadnje morda, debirokratizirali smo in bomo tudi postopke na področju zaposlovanja kadrov za ožjo državno upravo. Tu govorim seveda o novem Zakonu o javnih uslužbencih, ki ga je Vlada pred kratkim vložila v zakonodajni postopek in govori o tako imenovanem centru za kadre. S tem bomo tudi precej pospešili in olajšali postopke javnega natečaja za zasedbo uradniških delovnih mest. Nov ta postopek bo tako centraliziran preko enotne vstopne točke, v celoti bo digitaliziran in se bo izvajal preko e-uprave. Tako se bo zagotovila učinkovitost digitalizacija in enotna uporaba pravil. S to zgodbo, če tako smem, bomo predvsem zagotovili večjo objektivnost, transparentnost, predvsem pa organe in kandidate, kandidatke razbremenili administrativnih obremenitev. Ocenjujemo, da bo nov postopek precej, precej pokrajšal čas, vsaj pol manj, kot je sedaj bilo, 50 odstotno višja učinkovitost tu ni malo.

Spoštovani! Dovolite mi, da par besed vseeno še omenim na druge zadeve glede števila predpisov, pa tudi glede števila ministrstev, organov v sestavi in drugih. Kot vemo, Vlada, državna uprava in širši javni sektor deluje gotovo skladno z Ustavo Republike Slovenije, pa tudi z zakoni in podzakonskimi predpisi. Zdaj, če začnem s številom predpisov glede na podatke ta teden, kot so razvidni iz pravnoinformacijskega sistema Republike Slovenije, s katerim upravlja Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo ugotavljamo, da navedeni podatki, kot jih navaja predlagatelj izredne seje, ne odražajo povsem dejanskega stanja. Namreč, glede na podatke iz pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije ta kaže, da je zakonov nekaj manj, kot jih tam navajajo. Če konkretno navedem, torej v marcu 2025 v Sloveniji obstaja 738 zakonov, 15 ustavnih zakonov in, pozor, tisoč 239 zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb in drugih zadev, tako da ti zadnji pravzaprav niso, če tako rečemo. Domači. Zakon. Potem, ja obstajajo, seveda pa podzakonski predpisi, teh je skupaj 6 tisoč 103, ne 20 tisoč pa oziroma 22 tisoč 111, kot navaja predlagatelj. Delimo jih na uredbe, pravilnike, ki jih pravzaprav predstavljajo skupno veliko večino teh podzakonskih predpisov, nekaj še odredb, še nekaj odlokov, znanih še, pa nekaj, malo navodil, ampak če poenostavim. skupaj govorimo o 1992 zakonih, ne le nekaj 700, pa še nekaj, kar navajajo od tega, kot omenjeno, res velika večina, torej 62 odstotkov je mednarodno ratifikacijskih.

Zdaj, omenil sem seveda Ustavo Republike Slovenije. Ta določa, da so organizacija uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev zakonska materija. Zakon kot tak mora torej nedvomno določiti število in pristojnosti posameznih ministrstev. Oblikovanje le teh in njihovih delovnih področij, s tem pa tudi oblikovanje organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, je običajno in po navadi aktualno v času nastopa nove vlade po vsakokratnih parlamentarnih volitvah. Tako je tudi aktualna Vlada z veljavno organizacijsko strukturo ocenila, da bo izvajanje svojih nalog organizirala v okviru, kot ga je začrtala ob začetku mandata. Ob tem naj samo spomnim, da je bila notranja organizacija te Vlade s strani državljank in državljanov potrjena na referendumu novembra 2022. Glede navedbe o povečanju števila zaposlenih v širšem in ožjem javnem sektorju pa naj tu povem samo to, da je iz analize plač v javnem sektorju za leto 2023 lahko zaključimo, da se je, ja, res se je število zaposlenih nekaj povečalo, a pozor, največ na področjih širšega javnega sektorja, in sicer konkretno raziskovalne dejavnosti, vzgoje, izobraževanja in športa ter nenazadnje zdravstva in socialnega varstva. Ne vem, kdo lahko trdi, da imamo tam preveč kadra? Ampak naj še nekaj poudarim. Zaradi varčevalnih ukrepov v preteklem desetletju in posledično vrzeli v zaposlovanju, imamo sedaj nadpovprečno staro strukturo zaposlenih javnih uslužbenk in uslužbencev, kar seveda predstavlja izziv, izziv trenutno veliko večjega vlaganja v tudi mlade kadre, da bomo kot država in širše lahko v prihodnosti sploh še zagotavljali tako visoko raven javnih storitev, kot jo v Republiki Sloveniji zagotavljamo.

Namesto zaključka pa naj povem še besedo, dve o zaupanju javnosti v javne storitve. Namreč, Republika Slovenija je v mandatu te vlade prvič pristopila k raziskavi v okviru OECD, torej Organizacije za ekonomsko sodelovanje in raziskovanje. In ta je izvedla raziskavo, sofinancirano tudi s strani Evropske unije, in v jeseni 2024, torej zelo sveže, so bile izvedene različne raziskave, konkretno tudi na vzorcu 1500 državljank in državljanov Slovenije. Raziskava je testirala zadovoljstvo, kot že omenjeno, s ključnimi javnimi storitvami. In kaj je OECD ugotovil? Da imamo v Republiki Sloveniji nadpovprečno zadovoljstvo z javnimi storitvami, gledano glede na povprečje tako Evropske unije, kot tudi sosednjih držav Slovenije. In podatki kažejo, da je v Sloveniji velika večina, tri četrtine državljank in državljanov zadovoljnih, 20 odstotkov nevtralnih in 5 odstotkov nezadovoljnih s kakovostjo javnih storitev, ki se jim nudi. Tako da slika gotovo še zdaleč ni tako črna ali enoznačna, kot bi si kdo želel prikazati.

Zahvaljujem se za vašo pozornost in toliko za uvod.